15.8 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Poslanec dr. Anže Logar: “Slovenija se je znašla v jedru nekega mednarodnega kriminala, danes pa me kriminalisti prepričujejo, da s to zgodbo ni nič narobe!”

“Imamo mednarodni vidik: kršitve embarga, domnevno pranje iranskega denarja, plasiranje denarja za proizvodnjo orožja za množično uničenje. Skratka, Slovenija se je v tem pogledu znašla v nekem jedru nekega mednarodnega kriminala. Danes pa mene kriminalisti prepričujejo, da s to zgodbo ni nič narobe. Dovolite mi, da temu ne verjamem,” je predsednik komisije o bančni luknji, dr. Anže Logar, za Nova24TV komentiral odločitev Specializiranega državnega tožilstva, da zavrže preiskavo o odgovornosti bančnikov NLB v aferi pranja iranskega denarja.

 

Vplivni poveljnik elitnih enot iranske revolucionarne garde Al Kuds general Kasem Solejmani je bil na ukaz ameriškega predsednika Donalda Trumpa ubit minuli petek v napadu brezpilotnega letala na bagdadskem letališču. Medtem, ko je največja opozicijska stranka SDS podprla ameriško akcijo v boju proti globalnemu terorizmu, levi del politike smrt Solejmanija obsoja, medtem so ga označili celo za mučenika.  Medtem, ko je v četrtek Specializirano državno tožilstvo del predkazenskega postopka v zadevi Farrokh, v katerih so preverjali sum zlorabe položaja bančnikov iz NLB pri pranju iranskega denarja v banki, zaključilo s sklepom o zavrženju kazenske ovadbe, so v petek na iranskem veleposlaništvu v Ljubljani odprli celo žalno knjigo.

“Tukaj je ključna ocena, da je šlo za poznanega mednarodnega terorista, in v takšnem primeru so imele ZDA pravno podlago na temelju občega pravila običajnega mednarodnega prava. Namreč v mednarodnem pravu ne veljajo samo mednarodne pogodbe, ki so zapisane in kjer se da besedilo poiskati, ampak tudi širok korpus običajnega mednarodnega prava,” je v povezavi z dogajanjem izpostavil strokovnjak za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik. Drugo vprašanje je ali je dopustna uporaba sile ene države na ozemlju druge države. Iran bi lahko ZDA očital samo, da so s preletom drona kršile njegov zračni prostor. “Na izstrelitev inteligentnega izstrelka iz enega drona, se ne more reagirati na način, da izstrelite 22 balističnih raket. Tako, da tukaj sorazmernosti ni,” je dejal Pogačnik in poudaril, da obramba mora biti namenjena odvrnitvi neposredne nevarnosti. “Tukaj je šlo pa pravzaprav za reakcijo ex post facto.”

O dogajanju na Bližnjem vzhodu in pranju iranskega denarja, ki je bil namenjen financiranju terorizma v NLB, je v Temi dneva spregovoril poslanec SDS Anže Logar. Logar je izpostavil, da ga je odločitev specializiranega državnega tožilstva presenetila iz več pogledov. “Ker odločitve Nacionalnega preiskovalnega urada, da ne zazna suma kaznivega dejanja in Specializiranega državnega tožilstva, da zaključi postopek, nisem videl, sem vložil poslansko vprašanje, ker želim, glede na to, da smo vložili dokaj obsežno poročilo preiskovalne komisije, ki je bilo podprto s strani vseh poslanskih skupin v Državnem zboru RS, da vidimo na podlagi česa so se tako odločili.” 

Veliko je odprtih vprašanj
“Pri tej celi zgodbi me čudi, da so odločili, da bančniki niso krivi. Torej, da niso zlorabili položaja. Niso pa se še odločili, ali je šlo za pranje denarja. Relativno nenavadna situacija je, kaj če bo sum pranja denarja potrjen, predhodno pa je bilo ugotovljeno, da banksterji niso grešili. Ti dve zgodbi ne gresta skupaj. Možno je, da so pohiteli s to odločitvijo, ker imamo ravno sedaj iransko vprašanje in te teroristične grožnje na mizi. Druga možnost je, da so pohiteli, da so napovedali, da bodo približno tako odločili glede suma pranja denarja. Glede na to, da je policija že opravila interno preiskavo tiste prve preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada iz leta 2010/11, ko so ugotovili približno enako, in ugotovila nevestno delo oziroma  kršitve postopkov in pooblastil s strani posameznih funkcionarjev oziroma preiskovalcev. Zanima me kateri preiskovalci so ugotovili, da tudi tokrat ne ugotavljajo nobenega suma kršitve oziroma zlorabe položaja. Po besedah Logarja je tukaj zelo veliko odprtih vprašanj, zato bi ta rad videl na podlagi česa sta Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano državno tožilstvo sprejelo ta sklep.

“Moram poudariti, da sta se dve preiskovalni komisiji v Državnem zboru, moja in preiskovalna komisija Janija Möderndorferja, ukvarjali s to temo. Obe sta v zadevi Farrokh prišli do skoraj identičnih ugotovitev, obe dve sta opozarjali na nepravilnosti tako funkcionarjev v vladi, kakor tudi bančnikov v NLB. Pričakujem, da bo v nadaljevanju, ko bomo do teh dokumentov prišli in jih podrobno preučili, ugotovili kako vestno se je Nacionalni preiskovalni urad lotil te zadeve,” opozarja Logar.

Zgodba, ki se ne bi smela zgoditi
“Na vsak način je zgodba Farrokh zgodba, ki se ne bi smela zgoditi,” je poudaril Logar in pojasnil, da ima ta več dejavnikov. “Ima notranjepolitični dejavnik, torej popolna opustitev dolžnosti ravnanja izvoljenih funkcionarjev. Ima kriminalno ozadje v smislu, da organi pregona v tistem času niso opravili svojega dela, ampak so zadevo umaknili v senco, torej med zadeve, ki se jih ne preiskuje. Potem imamo vprašanje sodelovanja obveščevalnih služb oziroma služb, ki se ukvarjajo z obveščevalnimi podatki, kjer je Slovenija, v tej zgodbi, postala osramočena, da so se druge obveščevalne službe pričele izogibati in z njo deliti obveščevalne informacije. Z vidika zagotavljanja nacionalne varnosti je to zelo neugodno in škodljivo. Imamo še mednarodni vidik: kršitve embarga, domnevno pranje iranskega denarja, plasiranje denarja za proizvodnjo orožja za množično uničenje. Skratka, Slovenija se je v tem pogledu znašla v nekem jedru nekega mednarodnega kriminala. Danes pa mene kriminalisti prepričujejo, da s to zgodbo ni nič narobe. Dovolite mi, da temu ne verjamem.”

Sodelovanje lastne države pusti grenak priokus
Logar je v oddaji spregovoril tudi o incidentu na Bližnjem vzhodu in v odgovoru na vprašanje ali je Slovenija posredno odgovorna za financiranje za to, kar se je dogajalo v Iranu in za njihove načrte, tudi napade na ameriško veleposlaništvo v Iraku, odgovoril, da vsak, ki sodeluje v poslu, ki omogoča izdelavo orožij za množično uničevanje ali zgolj izdelavo orožij, ki se uporabljajo v teroristične namene, v bistvu sodeluje v terorističnem dejanju. “V tistih produktih, ki se jih je kupovalo z iranskim denarjem, množica tistih, ki se jih je uporabljalo, imajo neko dvojno rabo. Pri človeku pusti grenak priokus, da tvoja država s tihim soglasjem politike sodeluje pri takšnem poslu. Ko potem takšna zadeva eskalira na Bližnjem vzhodu, človek pomisli, ali ni ravno ta posel bil eden izmed tistih, ki je omogočil, da so se paramilice oziroma vojaške formacije, ki ogrožajo mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu, oboroževale tudi preko tega financiranja.” 

Logar še pojasni, da je Amerika je v tem poslu udarila ostro za razliko od prehodne administracije Obame in dodaja, da je verjetno s tem presenetila vse tiste, ki so pričakovali, da bo igrala po notah Irana. “Strategija miritve razmer na Bližnjem Vzhodu prejšnje administracije ni rodila sadov, ampak so se kvečjemu paramilice še namnožile po Iraku in drugih okoliških državah, kar je pripeljalo do tega, da je dejansko sod smodnika, ki lahko vsak čas eksplodira. Hvaležni smo lahko, da Iran nima jedrskega orožja.”

Video si lahko ogledate TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine