»Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih medijskih analfabetov, ki se z večletno zamudo lotevajo zadev, o katerih ne vedo popolnoma nič. Ta filozof in vaški psihoanalitik se je zdaj lotil sodbe v zadevi Novič, ki se ji izogiba verjetno najboljši pravnik v državi v tem trenutku. Doktor Vezjak pa se je spravil tudi na intervju, ki ga je z menoj opravil Jožef Možina na Televiziji Slovenija. Sodnik, ki bi oprostil domnevnega morilca, bi bil enako beden pravnik, kot je dr. Boris Vezjak beden filozof,« piše sodnik Zvjezdan Radonjić na Portal Plusu.
»Sredi 19. stoletja, natančneje 1847, je v Parizu in Bruslju izšlo krucialno delo dr. Karla Marxa z nazivom Beda filozofije, v katerem pojasnjuje stanje na tedanji levici, skozi kritiko opusa P. J. Proudhona. Žal je potrebno več kot 170 let kasneje obnoviti spomine na domačo nalogo, tokrat v povezavi z določenim dr. Borisom Vezjakom, ki (za razliko od Proudhona) ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije, kolikor doživljamo filozofijo kot pisanje naročenih prispevkov na področju, o katerem ne veš popolnoma ničesar. Poskusil sem najti karkoli objavljenega iz opusa tega doktorja filozofije, vendar v prav nobeni knjižnici, knjigarni ali antikvariatu ni objavljene ene same publikacije osebe, ki se je na stare dni preusmerila iz področij straniščne psihoanalize v reci in piši globine kazenskega prava. Na lepem se je pričel ukvarjati z analizo nekega hudo zahtevnega kazenskopravnega primera, katerega ni prebral ene same strani, o katerem doktorji prava tipa Barbare in Jana Zobca argumentirano oznanjajo, da gre za vrsto primera izmed najzahtevnejših, v katerem je bilo potebno na več deset tisoč straneh opraviti več kot 20 izvedenstev, več kot 70 pričevanj, povezati ugotovitve računalniške, videokomunikacijske, kemične, balistične in še kakšne stroke v celoto inicialno zavoženega primera, v katerem je dokazno vrednoteno zamujenih pet let potekanja zadeve v povsem irelevantne smeri. Sedaj pa se filozof in vaški psihoanalitik loteva materije, ki se ji izogiba verjetno najboljši pravnik v državi tega trenutka.
No, in kaj lahko razberemo iz te filozofsko-psihološko-forenzičnopravne driske osebe, za katero nihče izven matične univerze ne ve, da obstaja? Kaj je tako bednega, da narekuje odziv iz arzenala mladega Marxa? Pravzaprav nič, ontološko gledano, vendar veliko, kar ponazarja stanje prodanih medijskih analfabetov, ki se z večletno zamudo lotevajo zadev, o katerih ne vedo popolnoma nič. In kje je bil ta psiho-filozof med prvim sojenjem, v katerem je storjeno več deset kršitev najbolj temeljnih človekovih pravic, zaradi česar je nedolžen človek preždel 3 in pol leta oziroma več kot 1270 dni, več kot 30.660 ur v izbi 3 krat 3 metre?!« še piše Radonjić.
Več si lahko preberete TUKAJ.
