Piše: Andrej Sekulović
Slovenija se pod zdajšnjo vlado sooča s številnimi težavami, mnogim pa je povzročala sive lase tudi stavka na upravnih enotah v Ljubljani in drugje. V luči podpisa stavkovnega sporazuma smo se odločili raziskati razloge, zakaj je do stavke sploh prišlo.
V zvezi s tem smo se obrnili na dolgoletnega uslužbenca Upravne enote v Ljubljana Midhada Veladžića. Podrobno nam je predstavil stališča uslužbencev upravnih enot in velike težave, s katerimi se soočajo dnevno. Kot je poudaril, so uslužbenci upravnih enot pravzaprav »uradni služabniki za vsa ministrstva«, kar pomeni, da se na upravnih enotah izvaja res širok obseg storitev, česar pa se javnost žal ne zaveda. Dodaja, da do sedaj še nikoli ni bilo namenjene dovolj pozornosti razvoju državne uprave in predvsem upravnih enot. Tako je bila pred leti vzpostavljena spletna e-uprava v sklopu digitalizacije, vendar pa potem ni napredovala ali se izpopolnila. Veladžić izpostavlja predvsem to, da dela uslužbencev ne cenimo in ne vrednotimo dovolj, zaradi česar so se izpostavili s stavko, hkrati pa dodaja, da se mu zdi, da kljub slabi volji zaradi stavke in dolgih čakalnih vrst misli, da jih javnost počasi začenja razumeti.
Velika preobremenjenost na področju tujcev
Midhad Veladžić nam je razložil, da je prišlo do stavke predvsem zaradi pomanjkanja kadra, kar je povzročilo ogromno preobremenjenost na področju urejanja zadev za tujce na upravni enoti na Tobačni ulici v Ljubljani. »Preprosto jim ni zneslo več. Zato so kolegi začeli dajati odpovedi. Da ne gre več tako naprej, je ministrstvo za javno upravo opozarjala sedaj že nekdanja načelnica ljubljanske upravne enote Andreja Erjavec. No, reakcija vlade je bila, da so zadeve prerazporedili na druge upravne enote, ki pa so prav tako preobremenjene.« Izrazil je tudi dvome glede novega interventnega zakona za upravne enote, ki naj bi z odpravljanjem krajevne pristojnosti pri izdajanju bivalnih in delovnih dovoljenj tujcem razbremenil najbolj obremenjene enote. »Po letu arogance je vlada ugotovila, da lahko to spremeni,« je dejal, hkrati pa opozoril, da so bile v preteklosti, v času prejšnjih vlad torej, upravne enote proti temu, da se odpravi krajevna pristojnost v zvezi s tujci, saj je na primer podaljšanje vizuma vezano na kraj stalnega prebivališča. Izpostavil pa je tudi druge težave, ki so znova povezane s pomanjkanjem uslužbenk in uslužbencev: »Velik del tujcev pač obravnava Upravna enota Ljubljana, tako da to včasih pravzaprav ni bil toliko problem drugih upravnih enot, vsaj do sedaj ne. Številne upravne enote zato niso prav navdušene. Sam jih lahko razumem. V Ljubljani imam za to maso ljudi na enoti po 15 svetovalcev, kakšne manjše enote pa imajo le enega ali dva. Zato bodo to težavo, s katero se soočamo v Ljubljani že 20 let, močno občutile sedaj tudi druge upravne enote.« Obenem Veladžić opozarja, da bo zaradi tega zakona prišlo do odpovedi, novega kadra pa ni.
Ključna težava pomanjkanje kadra
Težave s kadrom so nastopile predvsem po koncu pandemije. Veladžić nam je dejal, da se je pred pandemijo na razpise za eno delovno mesto prijavljalo tudi več kot 20 ljudi, danes pa se prijavijo morda trije, zgodi pa se, da na razgovor prideta le ena ali dve osebi. »Na Upravni enoti Ljubljana imamo res velik obseg nalog, ki jih za takšno minimalno plačo ne bo hotel nihče opravljati.« Ob tem opozarja, da sam ne verjame, da je težava, ker naj ne bi bilo sredstev: »Glede na takšne primere, kot je bil nakup stavbe na Litijski, sam težko verjamem, da ni sredstev za upravne enote.« Po njegovem mnenju bi bilo treba namesto iskanja novih uslužbencev, stimulirati obstoječi kader, da ne bo odšel: »Ljudje, profesionalci, ki delajo tu že 15 let, sedaj zaradi neznosnega stanja na Tobačni odhajajo. Tudi če ministrstvo odobri denimo 30 novih delovnih mest, z zdajšnjimi plačami ne bo novih zaposlenih. Sam sem že pred desetimi leti zasledil podatke pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj – gre za mednarodno organizacijo OECD –, da so slovenski uslužbenci UE eni boljših v Evropi in da je v tem pogledu Slovenija res fenomen zaradi raznolikosti nalog, ki se opravljajo na upravnih enotah. Sem pa opazil tudi njihovo pripombo, da vrednotenje teh delovnih mest ni dobro. Po domače povedano, naši uslužbenci so eni najboljših v Evropi s sramotno nizkim vrednotenjem. To se mora končati.«
Upravne enote bi morale biti udeležene v zakonodajnih procesih
Glavni namen stavke je bil seveda izpostaviti tovrstne težave, predvsem to, da so v Ljubljani zaposleni začeli odhajati. Tako so se že lani začele stavke, najprej enourne, zatem enodnevne in kasneje tridnevne, dokler se niso stvari začele stopnjevati. Stavki v Ljubljani se je pridružilo približno 50 drugih upravnih enot, vendar pa naj bi se začeli tudi neznosni pritiski na načelnike, zaradi katerih so določene upravne enote zamrznile ali prekinile stavko. »Žalostno je, da se mnogi ne zavedajo, kako odgovorno je naše delo,« meni Veladžić in dodaja, da je na ministrstvih preveč birokracije in da nikoli ni bilo celovitega pristopa do iskanja rešitev, medtem ko so mnoge izboljšave preprosto zavrnjene brez odgovora. Opozarja tudi, da gre za problem, ki se začne že pri samem sprejemanju zakonodaje, pri čemer bi morale biti upravne enote, ki imajo veliko znanja, ključne soudeleženke tega procesa. Iz letnih poročil slednjih naj bi bilo razvidno, kakšna je problematika na določenih področjih, vendar pa jih očitno nihče ne bere: »Vzemimo za primer gradbeni zakon. Pri njem so upravne enote podajale predloge, a le redkokateri je bil sprejet. Očitno stroka ne ceni znanja, ki ga imajo upravne enote. Nevključevanje UE ima za posledico slabo zakonodajo. Problem pri zakonodaji je tudi interpretacija, ki si jo vsak uslužbenec razlaga lahko po svoje in čaka na pojasnila ministrstev, ki pa so velikokrat neodzivna. Vse to pripelje do preobremenjenosti uslužbencev in posledično do slabe volje strank.”
E-naročanje kot primer neučinkovitosti
Midhad Veladžić za primer izpostavlja tudi sistem e-naročanja: »Že leta 2018 sem naredil analizo in predlagal naročanje strank, kar bi mnogim prihranilo veliko časa. Takrat je bil moj predlog skupaj z izčrpno analizo zavrnjen. Danes imamo sistem e-naročanja, ki je katastrofalen.« V nadaljevanju je dejal, da bi bilo treba delati po principu naročanja ali nenaročanja, saj se danes nekdo naroči, sprejemajo pa tudi tiste, ki niso naročeni, čeprav morajo počakati. No, vendar pa nenaročene stranke tako odvzamejo čas uslužbencem za nekoga, ki je naročen ob določeni uri, in znova prihaja do čakanja, čeprav bi proces lahko hitreje stekel, če bi delali samo po principu naročanja, tako pa se ustavi. »Problem je v tem, da ima določena storitev časovnico, ki pa ni zakonsko določena. Če bi se to zakonsko uredilo, pa bi to pomenilo, da bi morala tudi ministrstva imeti časovnice, kjer pa številni zaposleni po menjavi vlade ne delajo nič, saj nimajo dela. Zaplete se pri nadzoru. Glede kadrovanja obstaja določena množica zaposlitev za upravne enote, ministrstva pa nadzoruje inšpektorat za delo. A čeprav ima ministrstvo za javno upravo nadzorni organ, nihče ne nadzira te množice, ki je zaposlena po ministrstvih. Nadzorni organ je seveda pod vplivom politike, zato je jasno, da glavna inšpektorica, ki jo imenuje minister, ne bo drezala v ministrstvo.
Podpisan sporazum o prenehanju stavke
Konec minulega tedna je bil med vlado in sindikalnimi predstavniki zaposlenih na UE podpisan stavkovni sporazum, ki bo veljal za vse upravne enote, k njemu pa je pristopila dobra tretjina vseh enot. Iz vlade je sporazum podpisal minister Franc Props. Stavkovni dogovor temelji na veljavnem pravnem okviru in finančnih zmožnostih države v tem letu. Reševal naj bi glavne zahteve stavkajočih, Sindikata državnih organov Slovenije torej. Prinesel naj bi izboljšave za zaposlene na upravnih enotah, saj vključuje ukrepe za zaposlene na izhodiščnih delovnih mestih v posameznih tarifnih skupinah ter pri zaposlenih, ki sodelujejo pri zmanjševanju zaostankov upravnih zadev na upravnih enotah.
