Piše: G. B.
Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik – gre za tisto šolo, ki je bila v času županovanja Marjana Šarca, kasnejšega predsednika vlade, obrambnega ministra in sedaj evroposlanca, “nevidna” – očitno postaja še ena od odskočnih desk za obračunavanje.
Neuradno je bila omenjena osnovna šola, ki jo vodi ravnateljica Monika Donko Glücks, sicer glasbena pedagoginja, odprta z začetkom novega šolskega leta, sedaj pa je prišla na vrsto še uradna, svečana otvoritev. Pri kateri pa je, kar je očitno za levičarske fundamentaliste smrtni greh, sodeloval tudi kamniški župnik Luka Demšar, ki je šolo blagoslovil. In je seveda nastal podoben vihar v kozarcu vode kot nedavno v Leskovcu, ko naj bi mlado vino v šolski telovadnici v Leskovcu blagoslovil tamkajšnji župnik Matej Gnidovec. No, martinovanje je bilo tam odpovedano, otvoritev kamniške šole pa seveda ne.
Očitno se je eni od učiteljic, kot poroča radio Ognjišče, takšna otvoritev šole zdela problematična, zato je anonimno obvestila Pop TV. In tudi anonimno – z zakritim glasom – problematizirala tovrstno kršenje avtonomije šolskega prostora. Ne da bi ob tem omenila, da je omenjena šola dejansko ustanovljena že pred štirimi leti, a so učenci gostovali v prostorih – župnije Kamnik. In dejansko je velik del učencev še vedno tam. »V teh letih sem opazil lepo sodelovanje med nami, tudi otroci so se in se še v naših prostorih počutijo zelo domače. Bilo je sicer nekaj staršev, ki so imeli nekaj pripomb in pomislekov, ampak kasneje niso sprožili nobenih postopkov,« je za radio Ognjišče povedal župnik Luka Demšar.
Kot dodaja župnik, v župnijskih prostorih že najema prostore tudi OŠ Toma Brejca, ki se prav tako nahaja v Kamniku.
Po besedah ravnateljice Monike Glücks Donko ustavo spoštujejo, pri tem pa se ravnajo po zdravi pameti in lokalni tradiciji, kjer javne in cerkvene institucije lepo sodelujejo. Ob tem je seveda očitno, da “si povsem različno razlagamo, kaj pomeni ločitev Cerkve od države in čemu služi”.
Je pa zanimivo, da Ustava Republike Slovenije nikjer ne omenja ločitve Cerkve od države. Omenja pa ločitev države in verskih skupnosti (v 55. členu), kar pomeni, da je država pravno versko nevtralna. Verske skupnosti so po slovenski ustavi svobodne, njihov status pa je enakopraven, kar pomeni, da v državnem pravu ni posebnih zakonov o tej ali oni verski skupnosti. V devetdesetih letih pa je ekipa, zbrana okoli tedanjega šolskega ministra Slavka Gabra (LDS), v borbi za “laično ter idejno nevtralno” šolo, razvila idejo o t. i. avtonomiji šolskega prostora ter dosegla sprejem zakona, ki prepoveduje konfesionalne dejavnosti v javnem šolstvu.
Vendar pa se je za idejno nevtralno šolo že v svinčenih sedemdesetih let – spomnimo, takrat je bil marksizem obvezujoča “religija” v šolstvu, učitelji pa so morali biti “moralno-politično primerni”, ker so bili “vojaki revolucije” – prizadevala prav Cerkev. Takratna urednika revije znamenje Franc Rode in France Perko, oba tedaj profesorja na ljubljanski teološki fakulteti, sta namreč zahtevala prav osvoboditev šolstva ideološke navlake.
