-2.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 6 februarja, 2023

Plače v vzgoji in izobraževanju

Piše: Janja Strah

Prejšnjo sredo so zaposleni v vzgoji in izobraževanju stavkali, ker naj bi bilo njihovo delo preslabo ovrednoteno, njihove plače naj bi bile prenizke. Toda objava plač v vzgoji in izobraževanju je marsikomu dvignila obrv: resno, to so nizke plače? Se šalite?

Podatke o višini plač je objavil medijski portal Siol.net, ki jih je pridobil od ministrstva za javno upravo, in sicer podatke o 50 najvišjih bruto plačah po posameznih podskupinah v vzgoji in izobraževanju, izplačanih za mesec december.

Kot je razvidno iz podatkov, najvišje plače v visokošolskih zavodih presežejo tudi 10.000 evrov bruto! Vse tja do 50. mesta so plače višje od 6.787 evrov bruto. V osnovnih in srednjih šolah so plače, logično, nižje; prvih 50 se razteza od 4.297 do 6.184 evrov bruto. Podobno velja za vrtčevske plače, ki tudi niso prav skromne; med prvimi 50 znašajo od 3.303 do 5.505 evrov bruto. (V tabeli objavljamo deset najvišjih bruto plač v visokošolskih zavodih ter v osnovnih in srednjih šolah.)

Stavka za višje plače

Plače v vzgoji in izobraževanju so torej kar dobre, zato se zdi stavka, ki so jo prejšnji teden izvedli zaposleni pod vodstvom sindikatov, še toliko bolj vprašljiva. Med drugim so stavkali člani Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki opozarjajo, da odgovorno delo zaposlenih ni ustrezno ovrednoteno. Postavili so osem stavkovnih zahtev s poudarkom na dvigu plač v spodnji tretjini plačne lestvice in plačilu povečanih delovnih obremenitev, pa tudi na ovrednotenju tveganj za zdravje v času epidemije covida-19 za vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju.

Po oceni Sviza je stavkalo 40.000 zaposlenih v skupno 652 vzgojno-izobraževalnih zavodih, v osnovne šole in vrtce pa je prišlo približno 11.000 od skupno 270.000 otrok. Stavka je sicer potekala brez posebnosti, učitelji so bili na svojih delovnih mestih in opravljali tista dela, ki jih lahko opravljajo brez učencev. Tudi stavka v vrtcih je potekala brez posebnosti, po besedah predsednice Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije Romane Epih je bila navzočnost otrok v vrtcih različna, v vrtčevskem varstvu je bilo od 3 do 15 odstotkov otrok.

Niso stavkali vsi, podpora stavki je nizka

Nekateri vzgojitelji in učitelji so kljub stavki opravljali svoje delo: »Dalo bi se počakati na drug trenutek, drug čas, ko bi se stanje v šolah normaliziralo,« je za Planet TV glede stavke dejal ravnatelj Osnovne šole Vita Kraigherja Branko Lah. Tudi ravnatelj zasebne Waldorfske šole v Mariboru Andrej Ornik je sporočil, da se zaposleni niso udeležili stavke – predvsem zato, ker so učenci v zadnjem obdobju zaradi epidemije že veliko preveč manjkali. Tudi v zasebnem Zavodu sv. Stanislava, v okviru katerega delujejo tako vrtec kot osnovna šola Alojzija Šuštarja in Škofijska klasična gimnazija, stavka ni potekala.

Stavke ni najbolj goreče podprla niti javnost. V anketi Slovenskih novic se je izkazalo, da 68 odstotkov vprašanih stavke ne podpira, po javnomnenjski raziskavi Inštituta Mediana je bilo stavki naklonjenih le 41 odstotkov vprašanih.

Stavka samo »zamrznjena«

V Svizu pravijo, da stavka v resnici še ni končana, je samo »zamrznjena«, saj pri svojih stavkovnih zahtevah nameravajo vztrajati. Kaj imajo v načrtu, ni znano. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je reprezentativne sindikate povabilo k pogovorom o odprtih vprašanjih, na kar so sindikati gledali s skepso, vseeno pa so vabilo sprejeli. Kako so pogajanja potekala, v času pisanja članka še ne vemo.

So pa nekatera dejstva znana. Po podatkih Vlade RS je bila šolstvu med pandemijo covida-19 skozi interventne ukrepe zagotovljena pomoč, vredna več kot 70 milijonov evrov, vrtci, osnovne šole in glasbene šole pa so od oktobra 2020 do junija 2021 iz izplačil dodatkov zaradi epidemije prejeli skupaj še nekaj več kot 149 milijonov evrov. Vlada je omogočila tudi lažje zaposlovanje za določen čas in vključevanje študentov v pedagoški proces z namenom nadomeščanj in tudi za to namenila dodatna sredstva.

Še več argumentov, zakaj je stavka neupravičena

Poleg tega so se plače v javnem sektorju po podatkih vlade v letih 2019–2021 povečale za 14,8 odstotka, medtem ko so se v zasebnem sektorju povečale manj, za 10,8 odstotka. Argumentov, zakaj je stavka neupravičena, pa je še več; treba je omeniti zakon o dohodnini, ki vsem, tudi zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, prinaša višje plače, ne nazadnje pa tudi ogromna vlaganja v infrastrukturo, ki jih je deležno to področje – graditev novih šol in vrtcev ali prizidkov je po dolgem času v polnem teku!

Predvsem pa je neumestno, da so sindikati stavko organizirali v predvolilnem času. Od aktualne vlade bi bilo popolnoma neodgovorno, da bi sprejemala dodatne sistemske obremenitve javnih financ v breme naslednjega mandata!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine