Piše: Frančiška Franca Buttolo
Žalostna – in za Slovenijo hudo nevarna – resnica o gospe dr. Nataši Pirc Musar, kandidatki za predsednico države. Gospa dr. Nataša Pirc Musar, kandidatka za predsednico države Slovenije, je obžalovanja in sočutja vredna žrtev Kučanovega mafijskega klana, najhuje politično zlorabljena oseba v novejši zgodovini Evrope. Zanjo je Slovenija v resnici drugi Iran.
Gospa predsedniška kandidatka dr. Nataša Pirc Musar kot predsednica države, ali dvakrat tempirana bomba v samem vrhu Slovenije.
Nevarnost, v primeru izvolitve spoštovane gospe dr. Nataše Pirc Musar za predsednico države, je tako velika, da se mi zdi nujno opozoriti nanjo širšo slovensko javnost. Opozoriti, dokler je še čas.
Da sem v resnici prav pri tej svoji odločitvi morala večkrat premisliti, ali naj to svojo ugotovitev objavim, večkrat kot v katerem koli primeru, odkar – že več kot 50 let – pišem pisma bralcev, se mi niti ne zdi čudno. Zavedam se namreč, da je primer kandidature gospe dr. Nataše Pirc Musar za predsednico države Slovenije zelo zapleten, kompleksen in – ne nazadnje, če ne morda na prvem mestu – hudo povezan s slovensko komunistično finančno mafijo, zlasti s Kučanovim klanom.
Gospa dr. Nataša Pirc Musar, po mojih skromnih izkušnjah, a tudi dokaj poglobljenih in kritičnih opažanjih, v nobenem oziru ni negativna oseba. Je zrela in odgovorna osebnost, delavna in osebno zelo pravična.
Ko sem jo pred leti, takrat je bila informacijska pooblaščenka, med pisanjem ene svojih knjig prosila za nasvet, mi je njen sodelavec shematično odgovoril, kako naj pravilno ravnam. Šlo je za vprašanje o navedbi oseb v moji biografiji, za katero nisem imela nikakršnega pravnega kritja, na primer založbe, institucije, politike. Kmalu po tistem shematičnem odgovoru pa sem prejela zelo dolg in prav prizadeven odgovor gospe dr. Pirc Musar, za katerega sem ji še vedno hvaležna.
Prav stvari, na katere me je dodatno opozorila, so me rešile najhujšega. Namreč, neka, očitno udbovska, neznana oseba (moškega spola) mi je po telefonu potožila, da se čudi, ker sem se v knjigi tako spretno izognila pastem z osebnimi tožbami. Tip je prav javkal od razočaranja (in jeze). Da, celo v Južni Afriki je novodobna slovenska udbovska služba (ali kaj?) iskala primerno osebo, kakega mojega sorodnika, ki bi se lahko pritožil, češ da sem brez njegove privolitve omenila kakega njegovega, za tožbo dovolj bližnjega, sorodnika, na primer ime in priimek svoje mame. Hvala, gospa dr. Musar. Mama je v biografiji samo mama. Ata pa je samo ata.
To, česar se bojim, zelo bojim, če bo gospa dr. Pirc Musar predsednica države, pa sta vpliv njenega gospoda soproga in gospoda Kučana, predvsem Kučana. Na kratko: bojim se Kučanovega klana, ki se v zadnjih mesecih imenuje kar Klan Ruska dača.
Celo v teh vojnih časih, ko Rusija, s Putinom na čelu, grozi celo z atomsko bombo, se je morala gospa dr. Nataša Pirc Musar ukloniti skrajno nespodobni želji svojega gospoda moža in svojega podpornika gospoda Kučana, velikega Putinovega in velikega Sorosevega prijatelja, da je morala biti svečana proslavitev uvrstitve gospe dr. Pirc Musar v zadnji krog volitev, prav v RUSKI DAČI.
Prepričana sem, da to ni bila intimna želja gospe kandidatke. Ta njena poteza je bila gotovo izsiljena. Oba njena “gospodarja” ji torej ne dovolita niti svobodno dihati.
O, uboga Slovenija! Kučan ti spet drži ostro rezilo svojega partijskega mafijskega klana na grlu. Tako kot ga drži na grlu gospe kandidatke za predsednico države. Ne, niso ženske sužnje samo v Iranu! Samo pomislimo na sedanjo slovensko predsedniško kandidatko! Njen primer je primer najhujšega ponižanja ženske v novejši zgodovini Evrope!
