Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Ne, ni nacionalist gospod Janez Janša, novi predsednik vlade Republike Slovenije! Leva slovenska politika, žal še vedno ujeta v ostanke jugoslovanskega komunizma, česar se večinoma niti ne zaveda, kar meni nič tebi nič označuje gospoda Janeza Janšo za nacionalista.
Beseda domoljub, ki bi se nanašala na gospoda Janšo, iz ust slovenskih, zlasti najbolj glasnih, levičarjev ni mogoče slišati. Pa naj vsa dejstva, nekatera tudi prvorazredno zgodovinska, še tako vsestransko zanikujejo kakršenkoli nacionalizem gospoda Janše, slovenska levičarska politika zadnja leta priznava za pravilen odnos do domovine – seveda v vsej Evropski uniji – samo še sovraštvo do lastnega avtohtonega (evropskega) naroda. Novo domoljubje, kot je znano, se zdaj imenuje marksistični multikulturni globalizem, kar je v resnici zahteva soroševske globalistične ideologije. Slovenskemu tradicionalnemu domoljubju, ki je velika ljubezen do svojega naroda, šele nato pa do vsega človeštva, je postavljeno nasproti Sorosovo svetovno domoljubje, ki pozna samo popolno odsotnost ljubezni do svojega lastnega naroda. Najbolj tragično pri sorosovskem globalističnem nacionalizmu je dejstvo, da ta globalizem absolutno podpira pravo, skoraj srednjeveško (tradicionalno) pri vseh priseljencih oziroma ilegalnih migrantih, še zlasti pa pri muslimanskih. Njihovo absolutno nacionalisticno domoljubje je celo najvecja človekova pravica v EU. Vrh uspeha tovrstne globalisticne ideologije je zadnje čase najbolj viden v svetovni podpori leve plitike muslimanskim terorističnim organizajam v Palestini.
Seveda sorosovski vzorec domoljubja že povsem zagovarja tudi levi del vrha EU, ker je migrantsvo za EU ena največjih “gospodarskih vej”, poleg proizvodnje in prodaje orožja in mamil. Zato levi del vrha EU skoraj ne priznava več, da je kmetijstvo glavna gospodarska veja za ohranitev vseh držav in narodov EU oziroma zahodne civilizacije in kulture. Kmetijstvo je samo še vrsta nacionalizma in rasizma. EU je domoljubje, ki zagovarja skrb za otroke in mladino ter različne olajšave za družine, da bi bile čim večje, pravi evropski rasizem in nacionalizem. Za Sorosov globalizem je rasizem tudi skrb za čim manj splavov in za dobro izobraževanje. Za levo politiko v EU je vse omenjeno že skoraj nacistični rasizem, ni pa več rasizem v nobenem primeru, takoj ko gre pri migrantskih priseljencih za podpiranje večjega števila rojstev v muslimanskih priseljenskih družinah. Tu pa leva politika EU z veseljem ostaja na ravni srednjega veka. Zakaj? Tega levica EU niti ne ve, ve le to, da takšno ravnanje z avtohtonimi Evropejci prinaša veliko denarja in privilegijev, da podpora islamizaciji in uničevanju avtohtonega prebivalstva na Zahodu, prinese še največ denarja in dobro plačanih položajev, na primer, v vrhovih Sorosovih nevladnih organizacij, med katerimi vse bolj sodi tudi OZN.
Kadar pa kdo na Zahodu, tudi v Sloveniji, jasno pove, da je proti prevladi muslimanskih priseljencev nad avtohtonimi slovenskimi državljani, mu leva politika sprevrženo očita, da ne mara temnopoltih, pa čeprav jih je v Sloveniji zelo malo. Da je v resnici v Sloveniji problem hitro naraščajoče muslimansko prebivalstvo, o tem pa leva politika v EU in slovenska leva politika vztrajno molčita.
Osebno menim, da je prav gospod Janša še najmanj nacionalistični in najmanj ideološko nestrpni slovenski politik. To je bilo najbolj vidno ob njegovi izvolitvi za predsednika nove slovenske vlade. Prvič v zgodovini Slovenije se je namreč zgodilo, da so nekega mandatarja podprle tako rekoč kar tri manjšine – madžarska, italijanska in – očitno že nastajajoca – srbska. Kmalu pa bi se tem trem avtohtonim manjšinam lahko pridružila vsaj še ena, namreč nemška. Zakaj to ni uspelo nobenemu drugemu mandatarjau? Verjetno zato⁹, ker je prav leva politika v Sloveniji močno nacionalistična, le da njen nacionalizem ni niti slovenskega niti evropskega izvora, temveč islamističnega, plpredvsem bližnjevzhodnega. Kar pa zadevo uvajanje vse močnejšega islama v Slovenijo, je levica neprimerno bolj nacionalistična od katerekoli druge pokiticne skupine. Še huje, kot številne druge leve stranke v EU, je tudi levica v Sloveniji vneta zagovornica skoraj popolne islamizacije celotnega Zahoda. Res trenutno še zagovarja legibitro, ki jo islamska vera in kultura zavračala, vendar moramo vedeti, da bo lehlgibitra delovala samo do uničenja evropskih narodov, po njihovem izginotju pa potrebe po splavih belih zarodkov, po kastraciji belih otrok in bele mladine s traspolnistjo ter potrebe po uničenju belih družinskih skupnosti. Ko avtohtonih Evropejcev, večinoma belih, ne bo več, gibanje legibitre sploh ne bo več potrebno. Takrat bo muslimanski nacionalizem edina domoljubnost in edina demokratična družbena ureditev na Zahodu. Kot lahko vidimo, si prav vse leve stranke na Zahodu prizadevajo izključno za muslimansko prebivalstvo in za muslimansko civilizacijo na Zahodu. V takšnih razmerah pa ni prav nič čudno, da slovenske domoljubne desnice ne podpirajo samo slovenski domoljubi, temveč tudi domopjubi različnih manjšin v Slovrniji – italijanski, madžarski, ter domoljubi še nepriznanih manjšin, npr
srbski, nemški in – upajmo – kmalu tudi romski (ker jih desna vlada ne bo zavajala, da morajo živeti kot v kakem rezervatu, temveč bodo živeli tako kot vsi drugi državljani v Sloveniji). Kljub svoji nekdanji dokajšnji skepsi, ko gre za priznavanje vseh avtohtonih narodnih manjšin v Sloveniji, sem navsezadnje ugotovila, da je slovensko domoljubje za obstoj slovenskega avtohtonega prebivalstva bistveno povezano z dvojnim domoljubjem avtohtonih manjšin v naši državi. To se je pokazalo tudi ob potrjevanju gospoda Janše za mandatarja. Da, avtohtoni slovenski prebivalci smo vsi v enakem položaju, vsi v istem čolnu, kadar gre za poskus totalnega raznarodovanja Slovenije. Pretirano naseljevanje pripadnikov neavtohtonih narodov v Sloveniji in EU je v resnici pokazalo, kako smo vsi domoljubni avtohtoni narodi na sončni strani Alp enotna – avtohtona slovenska in deloma avtohtona manjšinska – Slovenija, ki si takšna tudi želi ostati.
