Piše: Vida Kocjan
Mag. Andrej Šircelj v novi, 16. slovenski vladi vodi enega najzahtevnejših resorjev v času, ko javne finance izkazujejo primanjkljaj. V pogovoru za Demokracijo, ki je nastal sredi prejšnjega tedna, prvič podrobneje predstavlja svoje prioritete: zmanjšanje odhodkov, reformo plačnega sistema, vrnitev podjetniškega duha in stabilizacijo javnih financ brez novih davkov. Minister, ki je finančni resor vodil že v tretji vladi Janeza Janše, napoveduje rebalans proračuna že septembra in odločen konec uravnilovke.
DEMOKRACIJA: Spoštovani mag. Šircelj. Minilo je dobrega pol meseca, odkar ste prevzeli vodenje ministrstva za finance, minister ste bili že tudi v tretji vladi Janeza Janše. Je bila tokratna odločitev za prevzem resorja težka, saj država ni ravno v finančnem razcvetu?
Mag. Andrej Šircelj: Nikoli se nisem izogibal težavnejšim situacijam v življenju. Pravzaprav sem vedno na nek način želel razreševati probleme. Zato je bila ta odločitev premišljena. Razmišljal sem nekaj časa, potem pa ugotovil, da je tu precej izzivov – danes raje govorimo o izzivih, čeprav gre včasih za težave. Odločil sem se z zavedanjem in s poslanstvom, da lahko pripomorem k ustvarjanju pogojev za boljše in kakovostnejše življenje ljudi. Zavedam se, da je treba marsikaj spremeniti, tako na področju vrednot kot na področju financ in gospodarstva. Vse s ciljem, da se doseže večje blagostanje ljudi. Taka odločitev v življenju pomeni premislek, vendar ko se enkrat odločim, se odločim odločno.
Kako je potekala primopredaja, iz nekaterih resorjev namreč poročajo o težavah?
Primopredaja je potekala na podlagi medsebojnega spoštovanja. S prejšnjim ministrom sva opravila razgovor, kasneje so sodelavci pregledali oziroma še pregledujejo dokumentacijo. Pregled še traja, poročila so v pripravi, sodelavci opravljajo podrobne pogovore glede posameznih vsebin, ki jih je treba še vključiti v primopredajni zapisnik.
Kakšna je sicer realna slika javnih financ danes? Kolikšen je strukturni primanjkljaj po vaši oceni in koliko časa bo trajalo, da ga spravimo pod 3 odstotke BDP?
Trenutno opravljamo natančne analize, ugotavljamo tudi razloge, zakaj je prišlo do primanjkljaja, o katerem je govorila tudi Evropska komisija. V bistvu me je presenetilo, da napoved presega tri odstotke tako za leto 2026 kot tudi za leto 2027, ob predpostavki, da se nič ne zgodi. Vendar pa se nekaj je zgodilo: prišla je nova vlada, ki bo proračunske dokumente drugače pripravila. Nova vlada ima tudi druge cilje, kar je popolnoma normalno. Skrb zbujajoč pa je izjemen porast odhodkov v zadnjem letu oziroma v zadnjem letu in pol prejšnje vlade. Takšnega porasta dejansko ni bilo še nikoli. Razumem sicer, da se v zadnjem letu pred volitvami odhodki nekoliko povečajo, pri čemer lahko govorimo o 10, največ 15 odstotkih – v letu 2025 pa so se odhodki enormno povečali. To je nekaj, kar se še ni zgodilo. Eden izmed razlogov so vsekakor plačne spremembe v javnem sektorju. Tu ne govorim o reformi, ker ne gre za reformo, ampak enostavno za povečanje plač. Nenadzorovanost se kaže predvsem v tem, da se poleg plačnih sprememb in uvrščanja zaposlenih v javnem sektorju v nove plačne razrede omogočajo tudi enkratni preskoki v višje plačilne razrede in da se plačujejo dodatna dela pri nekaterih poklicih. Mislim, da to ni bilo nadzorovano niti pričakovano. To je eden izmed razlogov za povečanje odhodkov.
Drugo, kar pričakujem, pa je seveda še ocena učinkovitosti, predvsem ocena učinkovitosti financiranja investicij. Imamo visoko investicijsko rast, investicije dosegajo 5 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP); tu govorim izključno o državnih investicijah, kjer smo nad povprečjem EU, medtem ko smo po zasebnih investicijah pod povprečjem, kar je ena izmed težav. Vprašanje je tudi, kakšen je nadzor nad državnimi investicijami. Naj poudarim, da danes ne govorimo o situaciji, kakršno smo imeli v letih 2008, 2009, 2012, 2013, ko je bila bančna kriza. Ne govorimo o položaju, kakršen je bil v času covida-19. Govorimo pa o presežnem primanjkljaju. Odhodki bodo pod to vlado bistveno bolj nadzorovani. To je možno urediti že s spremembo proračuna za leto 2026. Pričakujem, da bo v državnem zboru sprejeta septembra. Sledila bosta še proračuna za leti 2027 in 2028, v katerih bodo začrtane strategija in politike zdajšnje koalicije.
(Celoten intervju si lahko preberete v novi številki revije Demokracija.)
