Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Demokracija je sistem političnega pluralizma, se pravi različnih pogledov na urejanje skupnih zadev. In gradi na toleranci do različnosti, zato je bolj naraven sistem kot totalitarizem (enoumje, diktatura), saj smo ljudje že po naravi (se pravi od rojstva) različni. Zato pa demokracija nujno pomeni tudi stalno soočanje teh različnih pogledov, tako npr. v predvolilni kampanji kot pri razpravah v parlamentu, in jasno je, da to soočanje ni možno brez svobodne misli in svobodne besede.
Tu se pojavi zanimivo vprašanje o odnosu med človeško mislijo in besedo. Mišljenje je odvisno od jezika (besede), in govorjenje od misli, saj mora človek, preden nekaj izreče, to prej artikulirati v svojih možganih na ravni misli. V prejšnjem totalitarnem režimu naj bi obstajala svoboda misli, ne pa svoboda govora (verbalni delikt), v čemer se skriva neka laž: če človek ni svoboden v besedah, če živi pod pritiskom in v strahu pred ovaduhi, ki so prežali tudi na to, kaj je kdo rekel, tudi v mislih ne more biti svoboden. Če mora nadzirati svoje besede, mora tudi svoje misli, s tem pa je človeku odvzeta najpomembnejša oblika svobode – notranja svoboda.
Človeška beseda: govorjena in pisana. Z informacijsko tehniko (mediji) je tudi v sistemu demokracije zadobila neko povsem drugo, močno spremenjeno vlogo. Mediji so se začeli masovno uporabljati tudi za politično propagando, brez medijske moči v tem sistemu ni mogoče osvojiti oblasti – gre za boj za glasove volivcev. Zaradi tega je politični pluralizem kljub svobodi govora postavljen pod vprašaj, lahko zaključimo, da brez pluralnih medijev tega pluralizma ne more biti, brez tega pa ni resnične demokracije.
Demokracija kot politični sistem ima že tako vgrajene številne slabosti. Ena od njih je npr., da na volitvah (o oblasti) odloči številka (večina), ki je glede etike, modrosti, intelekta, znanja in vednosti lahko kvečjemu povprečna. Z mediji pa se je pojavila dodatna slabost, da ne rečem nevarnost: njihova prednost je sicer, da so po njihovi zaslugi ljudje mnogo bolje informirani kot nekoč, a z mediji je množice (večino!) mogoče tudi »preparirati« – jih pripraviti do tega, da volijo »prave«. In v teh dveh slabostih (napakah) današnje demokracije vidim tudi dva glavna vzroka za to, da Slovenija že tako dolgo, kljub vsakokratnim razočaranjem, vedno znova na volitvah nasede novim obrazom.
Problem medijske demokracije
Politika je vedno tudi boj za oblast, to je razumljivo in tudi legitimno, če ta boj poteka v okviru zakonov. Problem današnje demokracije je, da so ključni v boju za oblast (za glasove volivcev) postali mediji, in če medijski prostor ni pluralen, so volitve sicer legitimne, ne pa poštene.
Skušal bom nakazati, zakaj sistem medijske demokracije povzroča propadanje civilizacije. Iz več razlogov, na več načinov. Da bi čimveč ljudi lahko medijsko zmanipulirali, preko medijev dan za dnem in leto za letom krmijo množice z ničevostmi in norostmi, s tem se načrtno povzroča duhovno-mentalna degradacija, da človek potem ni več sposoben misliti s svojo glavo in trezno presojati politične situacije. Ljudi se poskuša zmesti, dezorientirati, jim vgraditi pritlehne miselne vzorce. In ob tem ne pozabimo, da družina in šola vzgajata bodoče volivce, zato se tu noče prekiniti s sicer izredno škodljivo permisivno vzgojo, čeprav je danes le-ta že povsem očitna: sad takšne vzgoje so ljudje šibke volje, brez notranje opore in usmeritve, nesposobni misliti s svojo glavo – take je mogoče medijsko indoktrinirati!
So pa seveda še drugi problemi takšnega boja za oblast. Pri tem igra pomembno vlogo TV, se pravi slika, videz, zunanji in hipni vtis – in to gre v kombinacijo z večino, številko, torej maso in s tem s povprečjem, kjer je pomemben zunanji videz in kjer postaneta odločilna način in oblika, medtem ko vsebina vedno bolj stopa v ozadje. To se lepo vidi tudi pri sedanji levi oblasti, ki nima pravih idej, vsebine, vizije, ki ji manjka sposobnosti in kilometrine, posledica je pomanjkanje rezultatov, in te primanjkljaje potem prekriva z zunanjim videzom in bliščem, nastopanjem , leporečenjem in tudi z lažmi. Sicer so pa oni le orodja totalitarne globoke države in jih zato označujejo tudi takšni miselni vzorci, in zaradi tega jih moti svoboda govora, kaj hitro nekaj proglasijo za žalitev in sovražni govor, in če kdo ni na pravi ideološki liniji, je kaj hitro označen za fašista ali vsaj skrajnega desničarja.
Pozna moderna in nova pot
Sicer se pa nekaj podobnega dogaja tudi na ravni EU. Ker je internet začel rušiti medijski monopol političnih elit, so npr. hoteli uvesti cenzuro na omrežju X, uveli so pojem politične korektnosti in ljudi skušajo utišati na razne premetene in mehkejše načine, s sprevračanjem besed in pojmov (kar vse je preroško napovedal Orwell), preko besed vplivati tudi na človeško misel… . Primer tega je npr. tudi naše »Gibanje Svoboda«. Ali nam je res prineslo (povečalo) svobodo? Svoboda: pod to vlado se je znižala raven medijske svobode (že tako močno omejene), skuša se omejevati svoboda govora, in zožila se je tudi ekonomska svoboda! Ljudje sami izvolijo oblast, ki povzroča propadanje: duhovno, moralno, materialno.
Moramo zaključiti, da so znanja in instituti, na čemer gradi moderna civilizacija, po nekem trajanju in razvoju v tej civilizaciji vzpostavili neko stanje kaosa, laži, bombardiranja posameznika v njej z nasprotujočimi si informacijami, zavajanji, polresnicami, kjer je postal odločilen zunanji videz, posledica česar pa je potem igranje mnogih in nošenje mask, misli se eno, govori drugo in potem še dela nekaj tretjega… . Vsaka negativnost pa vedno za sabo potegne tudi kaj pozitivnega, in osebno sem prepričan, da bo pozitivna posledica vsega tega tudi, da bodo ljudje začeli ISKATI: resnico. Kaj je RES? Kaj je v resnici ta in ta oseba, kaj se skriva za masko in zunanjim videzom, sredi kakšnega dogajanja v resnici živim in delujem? Vse to še nikoli ni bilo tako skrivajoče in izmikajoče se, in začeli bomo iskati odgovore pri Duhu RESNICE, ki napolnjuje svet in zato vse to pozna. In zato pri videnjih, skozi katere edino je to mogoče videti, Duh – nosilec Besede, govori tudi skoznje: »Videnje nastane, ko se Duh sreča s tvojim duhom«. Na tej novi poti do resnice bo mogoče začenjati novo dobo.
