Piše: G. B.
“Janša zaustavil objavo razpisa o vpisu na fakultetni študij. Vlada včeraj presenetljivo ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v študijskem letu 2021/2022. Vpis na fakultete za letošnjo generacijo bi bil lahko ogrožen,” je v svojem tvitu nekaj dni zapisal časopis Delo.
Nepoučeni bralec – žal je v naši državi takšnih veliko – bi utegnil pomisliti, da je vlada res blokirala vpis na fakultete in da je slovenski visokošolski sistem tik pred razpadom. A resnica je povsem drugje. Vlada je namreč presodila, da bi bilo zelo nespametno ponavljati obstoječa razmerja med vpisnimi mesti na programih, kar je sicer rezultat prizadevanj dosedanjih levičarskih vlad, zato se je odločila, da ne bo potrjevala obstoječih programov, pač pa določila razmerja, ki bodo pomembno vplivala na izobrazbeno strukturo v prihodnost. Takšen pristop pa očitno niti najmanj ni všeč starim centrom moči, ki so pričakovali, da bo država večinoma financirala družboslovne programe.
Premier Janez Janša se je seveda odzval z zapisom, da trditve časopisa Delo ne držijo. “Gradivo je bilo predloženo šele nekaj dni nazaj, je strateške narave, mora ga pred vlado obravnavati pristojni odbor, ki za presojo potrebuje podatke o kadrovskih potrebah gospodarstva, javnega sektorja in države nasploh. Predlagana razmerja so: 39 odstotkov umetnost, humanistika in družboslovje, 37 odstotkov naravoslovje, tehnika in IKT, 10 odstotkov zdravstvo in sociala, 6 odstotkov transport, varnost, gostinstvo, turizem in osebne storitve, 7 odstotkov izobraževanje ter dva odstotka kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarske storitve.
Janša je sicer nedavno opozoril, da gre pri razmerju med programi v razpisnih mestih za zelo pomembne strateške odločitve, ki bodo vplivale na našo prihodnost. In to je tudi glavni razlog, zakaj je vlada sprejela odločitev o tem, da ne bo brez zadržkov dajala soglasja za razpis.
Članek v Delu sicer povzema v glavnem kritičen odziv Študentske organizacije Slovenije, ki celo trdi, da sta tudi prva in druga Janševa vlada ravnali zelo podobno in omejevali vpis na družboslovje, kar je po njihovo poseg v avtonomijo visokošolskega prostora. Zanimivo, da se ob tem predstavniki študentov sklicujejo na potrebe na trgu dela, a očitno jih prihodnost ne zanima kaj preveč.
