4.4 C
Ljubljana
četrtek, 25 februarja, 2021

Ob Prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom voščil tudi predsednik DZ Igor Zorčič

Letos obeležujemo 101. obletnico, ko se je 17. avgusta zgodil zgodovinski dan prekmurskih Slovencev, saj jim je uspela priključitev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni. Priključitev Prekmurja matičnemu narodu je slovenski praznik, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference ponovno pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom.

Ob tej priložnosti se je zahvalil tudi Igor Zorčič, predsednik državnega zbora, ki je poudaril, da je to dan za veselje. Na ta dan obeležujemo zgodovinsko obletnico, ko se je 17. avgusta 1919 v Beltincih na trgu pred cerkvijo zbralo 20 tisoč podpornikov priključitve Prekmurja k domovini.

Po prvi svetovni vojni se je podoba Evrope popolnoma spremenila, kjer so bile zarisane nove meje. Na eni strani je takrat razpadala Avstro-ogrska, katere del smo bili, na drugi strani pa je nastajala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na Pariški mirovni konferenci so nastale nove meje, ki so nam v prid vrnile Prekmurje. Praznik, ki ga obeležujemo, je pomemben za utrditev spomina na našo zgodovino in krepitev naše nacionalne zavesti in večjega prepoznavanja severvzhodnega dela Slovenije, ki za marsikoga še vedno ostaja neraziskano.

Spoštovani Prekmurke in Prekmurci, spoštovani državljanke in državljani,

danes je državni praznik in zatorej dan za veselje. Obeležujemo namreč obletnico zgodovinske združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki se je uradno zgodila na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih, 17. avgusta 1919.

Prva svetovna vojna je dodobra spremenila podobo tedanje Evrope. Nastale so nove države, zarisane so bile nove meje. Pred novimi izzivi in velikimi spremembami smo se znašli tudi Slovenci. Avstro-ogrska, katere del smo bili je razpadala, na njenem pogorišču pa je med drugim nastala tudi Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Meje naše novonastale države je določila Pariška mirovna konferenca, ki je, zahvaljujoč modrosti, znanju in narodni zavesti naših predstavnikov, Prekmurje dodelila tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem je bila Prekmurcem brez boja in brez prelivanja krvi priznana pravica, da kljub skoraj tisočletni ločenosti postanejo sestavni del slovenskega narodnega prostora.

Omenjena združitev je nedvomno zgodovinski mejnik – za Prekmurje in celoten slovenski prostor – ki pa se ne bi zgodila, če ne bi Prekmurci, kljub omenjenim stoletjem ločenosti uspeli ohraniti nacionalne identitete in kulture svojega naroda. Za slednje gredo zasluge predvsem slovenskim narodnim buditeljem kot so Jožef Klekl st. in Jožef Klekl ml., Mikloš Küzmič, Franc Ivanoci, Štefan in Janoš Kühar, Ivan Baša ter mnogim drugim, ki so širili in ohranjali slovensko besedo ter s tem slovensko narodno zavest in pripadnost.

Praznik, ki ga praznujemo danes je torej priložnost, da utrdimo spomin na našo zgodovino, na narodnobuditeljski prispevek ključnih Prekmurcev predvsem pa na pomen tega prelomnega zgodovinskega dogodka, ki je sooblikoval našo sedanjost. Nenazadnje pa je praznik tudi priložnost za krepitev naše nacionalne zavesti in ponosa ter priložnost za večje poznavanje severovzhodnega dela Slovenije, ki tudi po 100 letih raziskovanja ostaja za marsikoga še vedno neraziskano, pa čeprav so panonske ravnice, pregovorno melanholična prekmurska duša in nad-narečen pokrajinski jezik sestavni in neločljivi del naše majhne, a raznolike in pestre države.

Dragi Prekmurke in Prekmurci, dragi državljanke in državljani, iskrene čestitke in lep praznični dan!

Igor Zorčič

Sara Kovač/Nova24TV

Zadnje novice

Sorodne vsebine