11.3 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Ob obletnici Demosa: Dr. Jože Pučnik: Kadar državne institucije kršijo zakone, to ni več šala

Kadar državne institucije niso sposobne deliti pravice v smislu zakonov, ko morajo ljudje čakati leta in leta, da dobijo odgovor sodišča, to ni več enostavna zadeva.

Dr. Jože Pučnik, oče slovenske državnosti, je ob 10. letnici ustanovitve Demos, spregovoril o stanju v slovenski družbi. Nekatere njegove misli, so aktualne še danes, po 20 letih od njegovega nagovora.

Kot je dejal, se je Demosu naloga osamosvojitve dobro posrečila, po zaslugi pogumnih ljudi, tistih, ki so vodili ta proces in prizadevanja slovenske vlade, ki je organiziranje osamosvojitve z nečloveškim trudom in naporom uveljavljala. »Takrat so mnogi izrecno in dejansko aktivno nasprotovali tem prizadevanjem Demosa za samostojno Slovenijo. Tega danes ne marajo več omenjati, na to bi radi pozabili, toda tega se pozabiti ne da,« je povedal dr. Pučnik in nadaljeval: »Dopuščanje razorožitve slovenske vojske prav v dneh, ko je Demosova vlada prisegala v parlamentu in drugo leto spomladi, ko so se pripravljali zakoni, ki naj bi omogočili vsaj neke skromne osnove za oborožitev slovenske vojske, podpisovanje Deklaracije za mir – to je sramota, ki se je ne sme pozabiti,« je poudaril dr. Pučnik. Opozoril je, da so od petih članov državnega predsedstva, ki je bil takrat vrhovni poveljnik slovenskih sil, štirje, torej vsi razen Ivana Omana, podpisali neke vrste željo, da se Slovenija ne oborožuje. »V mojih očeh, to je podpisal tudi predsednik predsedstva, pomeni veleizdajo,« je dejal Pučnik in dodal, da je sramota, da se je to dogajalo » v trenutkih, ko smo pričakovali, da bo jugoslovanska vojska uporabila svoje orožje, ko smo vedeli, da živimo v silno nevarnih časih, ko so tisti, ki so organizirali manevrske strukture in mnoge oblike slovenske vojske, nosili glavo v torbi.« Po njegovem mnenju je bilo v takšnih časih dejstvo, da se vrhovno poveljstvo izrazi za nekaj, kar je pomenilo odpoved zahtevi slovenske samostojnosti, nezaslišano.

»Meni ni za to, da bi pogrevali, kar je bilo, a če hočemo naprej, se moramo zavedati, kakšne napake smo delali v preteklosti, kakšne napake so delali drugi in niso vsi tisti, ki danes ploskajo samostojni slovenski državi bili udeleženi pri njeni graditvi,« je še poudaril v nagovoru.

Nato je nadaljeval, da je Demos hotel prevzeti odgovornost za slovensko državo. »Bistveno je bilo, da se je Demos odločil za to in to mu je tudi omogočilo, da se to nujno mora zgoditi skupno, torej z združenimi silami. Če ne bi dosegli vsaj neke splošne povezave med strankami, potem bi bil potek v teh letih za razvoj Slovenije bistveno drugačen in bolj neugoden,« je poudaril dr. Pučnik.

Ko se je ozrl na dogajanje v letu 1999 in se vprašal po tem, kje se nahajamo danes, je dr. Pučnik potegnil nekatere vzporednice z dogajanjem v letu 1989. »Situacija je podobna. Seveda ni enaka, saj imamo danes institucije demokracije in svojo državo. A če pogledamo dve temeljni stvari, potem obstaja podobnost med nekoč in danes. Naš gospodarski položaj je po zaslugi iz časa vladanja liberalne demokracije danes takšen, da smo upravičeno zaskrbljeni. To je zelo milo rečeno. Bojim se, da je treba reči, da je danes ogrožen gospodarski temelj slovenskega naroda. Zakaj? V lanskem letu nas je po tržnem deležu v Evropski skupnosti dosegla Slovaška. Zunanje zadolževanje znaša 5 milijard dolarjev in to je 2 in polkrat tolikšno na glavo prebivalstva kot na koncu bivše Jugoslavije. Smo torej 2 in polkrat bolj zunanje zadolženi, kakor je bila Jugoslavija na kocu v zadnjih izdihljajih,« je opozoril dr. Pučnik in dodal, da četudi je moč gospodarstva večja, je takšno stanje zaskrbljujoče. »2500 dolarjev na vsakega prebivalca, tudi na dojenčke. To je 6550 dolarjev na glavo vsakega zaposlenega. Iz tega je mogoče sklepati, da je naš gospodarski položaj zaskrbljujoč,« je dejal dr. Pučnik in poudaril, da se ve, kakšna so bila gibanja produktivnosti v prvi polovici letošnjega leta in kakšen je bil blagovni primanjkljaj s tujino. »Kam plovemo?« se je ob tem vprašal.

»Druga zaskrbljujoča stvar za naš položaj, torej položaj slovenskega naroda, pa je očitno ogrožanje našega pravnega reda. Z ustavo in vsemi spremembami po nastopu Demosa smo uveljavili demokratični družbeni red, ampak sedaj ugotavljamo, da se ta družbeni red nenehno krši. Kršijo se ustava in zakoni. Kršijo ga tudi predsednik vlade kot so pokazali poskusi ustavne obtožbe v parlamentu, kršijo se zakoni po ministrstvih, razmetava se denar davkoplačevalcev, vlada balkanski red, ki ga slovenski narod ne zasluži,« je izpostavil v nagovoru in dodal, da je v sodnem sistemu 500.000 nerešenih zadev in da posameznik 5 let čaka na rešitev.

»Če omenim še poskuse uveljavljanja restriktivnih kršitev temeljnih človekovih pravic v zakonu o SOVI in zakonu o policiji, ko so tudi nekatere premalo pojasnjene in dodelane formulacije, smo lahko zaskrbljeni. Zame to pomeni ogrožanje našega demokratičnega reda, sistema in tega ne smemo dopustiti,« je bil jasen oče slovenske države.

»Kadar državne institucije kršijo zakone, to ni več šala. Kadar državne institucije niso sposobne deliti pravice v smislu zakonov, ko morajo ljudje čakati leta in leta, da dobijo odgovor sodišča, to ni več enostavna zadeva,« je poudaril in dodal, da zato poenostavljeno lahko rečemo, da smo v podobnem položaju kot leta 1989. »Imamo sicer celo vrsto ugodnih pridobitev, ki jih ne smemo pozabiti ali zanikati, a položaj je zaskrbljujoč. Kdor tega ne vidi, da se ti temeljni problemi slovenskega naroda ne rešujejo, temu je samo za oblast. Kdor ne vidi, da se stvari porivajo v ozadje namesto, da bi se začele reševati, ta ne ve, kaj je njegova naloga,« je bil jasen dr. Pučnik.

»Iz tega sledi zame to, kar se je v zadnjih mesecih razširilo v slovenski zavesti, to je misel, da je treba ponovno stopiti skupaj, da je treba ponovno združiti sile, da se je potrebno začeti pogajati o skupnem nastopu naslednje leto na volitvah in da je potrebno sprejeti sklep, da dokler ti temeljni problemi, ki so odprti v slovenskem narodu, niso rešeni, ta koalicija ne gre narazen, neodvisno od volilnih rezultatov,« je še poudaril in dodal, da je ta projekt potrebno izpeljati.

»Leta 1989 je bilo vse strašno komplicirano, a tudi strašno enostavno. Komplicirano, ker se ni dalo pregledati, kar je bilo vseh političnih n duhovnih sil v slovenskem narodu, enostavno pa zato, ker je bil cilj prizadevanja jasen,« je dejal in zaključil: »Mi moramo ustvariti ne le samostojno, suvereno državo, ampak tudi demokratično s kulturnim vrednostnim sistemom, ki bo urejal vsa področja človeškega življenja in ki bi omogočil napredovanje, da bi se približali tej poti, ki so jo šli narodi Zahodne Evrope. Slovenci si to zaslužimo in to tudi zmoremo.«

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine