17.1 C
Ljubljana
nedelja, 28 maja, 2023

Novinarska konferenca o zavedanju o demenci: »Demenca ni del običajnega staranja ampak posledica bolezni!«; Okužba s COVID-19 lahko še poslabša kognitivne sposobnosti oseb z demenco

Piše: L. B.

Demenca je eden od največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih problemov sodobne družbe. V Sloveniji živi več kot 34.000 oseb z demenco, za vsako pa v povprečju skrbijo še trije ljudje. Ocenjuje se, da ima v Sloveniji demenco vsak 43. prebivalec starejši od 30 let, delež se s starostjo povečuje, tako ima demenco vsak 13. prebivalec starejši od 65 let oz. vsak 5. prebivalec star 80 let in več. Do leta 2040 naj bi se število oseb z demenco podvojilo, kar pomeni, da bo pri nas skoraj 70.000 obolelih in več kot 200.000 ljudi, ki bodo skrbeli zanje ali povedano drugače: z boleznijo bo tako ali drugače obremenjenih skoraj 300.000 ljudi.

»Bolezen v povprečju traja od 10 do 15 let, zdravila zanjo pa še ni. Sprejeti diagnozo je najtežje. Pa vendar svojci navajajo, da so potem, ko so izvedeli za diagnozo, čutili olajšanje in lažje spremenili obstoječo vsakodnevno rutino. Življenje v negotovosti je nedvomno bolj stresno kot življenje, v katerem veš, kaj se s tabo dogaja. Še posebno prvih nekaj mesecev po diagnozi je ključno, da se svojci informirajo in izobražujejo o bolezni,« je na današnji novinarski konferenci dejala Štefanija Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija.

Poudarila je, da je COVID-19 zelo prizadel ljudi z demenco, njihove bližnje oziroma oskrbovalce, skratka celotno skupnost. »Zato je naša dolžnost v letošnjem svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni bolj kot kdaj koli prej okrepiti zavedanje o demenci. Demenca ni del običajnega staranja ampak posledica bolezni!« je še poudarila Štefanija Zlobec.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović je v uvodu poudarila pomen cepljenja bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, njihovih svojcev in negovalnega osebja, ki so z njimi v stiku. »Vedno več je raziskav, ki ugotavljajo, da bolezen COVID-19 pospeši razvoj Alzheimerjeve bolezni ali njeno stanje poslabša. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo so bili, predvsem v lanskem letu, zaradi epidemije še posebej prizadeti zaradi zmanjšanja stika s svojci, saj je šlo za čas, ko nismo znali bolezni preprečiti na noben drug način kot z zmanjšanjem stikov med ljudmi. V zadnjem času pa smo lahko s cepljenjem bistveno izboljšali stanje predvsem v negovalnih ustanovah in povsod drugod, kjer živijo bolniki z Alzheimerjevo boleznijo.,« je poudarila prof. dr. Bojana Beović.

V ospredje prihajajo individualne značilnosti posameznika z napredovalo demenco (prilagoditev nege), predvsem pa je vse več pozornosti namenjeno dejavnikom tveganja za razvoj demence pri zdravih starostnikih in tistih z blagimi težavami z višjimi živčnimi funkcijami. Kot je izpostavila, je med dejavniki tveganja za razvoj demence veliko takšnih, na katere bi ob dobri ozaveščenosti in zdravem življenjskem stilu, lahko učinkovito vplivali (pripomočki za korekcijo motnje sluha, motnje vida, učinkovito zdravljenje sladkorne bolezni in visokega krvnega pritiska, telesna aktivnost, telesna teža..).

Individualnim značilnostim posameznika in zgodnjemu odkrivanju biomakerjev demence se posveča tudi evropski projekt PMI-AD (Precision Medicine in Alzheimer’s Disease), ki trenutno poteka na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Projekt je namenjen zgodnjemu prepoznavanju Alzheimerjeve bolezni in ugotavljanju individualnih lastnosti, ki bi lahko bile osnova za bolj usmerjeno in učinkovito zdravljenje.

V Sloveniji je osrednji letošnji dogodek 1. Nacionalna konferenca z mednarodno udeležbo z naslovom: »Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji: Alzheimerjeva bolezen skozi prizmo sindemije SARS-CoV-2/COVID-19«. Nacionalna konferenca z mednarodno udeležbo poteka na svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, torej danes, 21. septembra 2021, ob 9.00 uri. Za več informacij je na voljo videoposnetek novinarske konference, ki si ga lahko ogledate TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine