15.8 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Neutemeljena ovadba trojice “intelektualcev” proti Kriznemu štabu bo po kratkem postopku zavržena

Radikalni levičarski aktivisti Boris A. Novak, Darko Štrajn in Blaž Zgaga so po poročanju Mladine ovadili ukinjeni Krizni štab RS in sicer zaradi deljenja neumestnega sporočila na njihovem uradnem profilu. Pri ovadbi trojice »intelektualcev« gre sicer bolj kot za resno ovadbo za politični pamflet brez kakršnekoli veze s pravom, odvetnik Radovan Cerjak pa je za spletni portal Nova24TV komentiral, da o očitanih kaznivih dejanjih spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti v tem primeru ne more biti govora. V čivku, ki je za vlagatelje ovadbe sporen, po njegovem mnenju ni videti nikakršnega spodbujanja, niti kakršnega koli razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Trojica ima vso pravico do kritike oblasti, a si je po Cerjakovem mnenju zato izbrala popolnoma zgrešen način. Ovadba bo tako po njegovem mnenju po kratkem postopku zavržena.

Radikalni levičarski aktivisti Boris A. Novak, Darko Štrajn in Blaž Zgaga so po poročanju spletne Mladine v sredo pri okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani vložili zahtevo za kazenski pregon neznanih storilcev v nedavno ukinjenem vladnem Kriznem štabu. Zahteva se nanaša na sporočilo na družbenem omrežju Twitter, ki je bilo deljeno na uradnem profilu Kriznega štaba. Trojica, ki se proglaša za “intelektualce” deljenje tvita dojema kot žaljivo, vse pa naj bi bilo usmerjeno v namerno osebno in poklicno diskreditacijo. Kazenski pregon zahtevamo tudi zoper anonimno osebo, ki je prvotno objavila navedeni čivk.

Ovadba trojice “intelektualcev” je politični pamflet brez kakršnekoli veze s pravom
“Krizni štab se je na samem začetku svojega delovanja oglasil s politikantskim in zastrahovalnim sporočilom, ki je vredno vsega obsojanja in zbuja bojazen, da nekateri krogi v pravkar ustoličeni vladi Republike Slovenije izkoriščajo epidemijo za demoniziranje drugače mislečih, vsiljevanje politične strahovlade ter kratenje ustavno zagotovljenih človekovih pravic in svoboščin,” se med drugim razburjajo v svojem zapisu. Menijo, da so podani znaki za storitev kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (297. člen KZ, 1., 3. in 5. odstavek), še posebej v zvezi s tem, da je v tem obdobju Republika Slovenija že uradno razglasila epidemijo COVID-19. Iz poobjave na uradnem Twitter računu Kriznega štaba naj bi bilo po njihovem prepričanju razvidno tudi, da gre za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti zaradi političnega ali drugega prepričanja. “Brezpogojno zahtevamo takojšnji kazenski pregon neznanih storilcev in njihovih neposredno nadrejenih v Kriznem štabu, ki so na ta način umazali in zlorabili požrtvovalen boj mnogih sodržavljank in sodržavljanov s pandemijo zaradi svojih političnih strasti,” so še zapisali.

Odvetnik Cerjak meni, da o očitanih kaznivih dejanjih spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti v tem primeru ne more biti govora
Za komentar ovadbe smo prosili znanega odvetnika Radovana Cerjaka, ki je za spletni portal Nova24TV uvodoma povedal, da sama ovadba v oblikovnem smislu ne spominja na neko resno kazensko ovadbo. Kot pojasnjuje, zakon sicer neke formalne oblike za kazenske ovadbe ne predpisuje.

Glede vsebine pa Cerjak meni, da gre pri tej ovadbi, v vsebinskem smislu, bolj za nek politični pamflet, ki s pravom, še posebej kazenskim pravom, nima nobene zveze: “V tej ‘ovadbi’ je resnično natroseno toliko vsebinskih nesmislov, da bi vlagateljem ovadbe, ki se titulirajo kot intelektualci, drugič svetoval pomoč kompetentne strokovne osebe, podkovane z vsaj osnovnim znanjem kazenskega prava.”

Pravniki bi jim po Cerjakovem mnenju najbrž takoj razložili, da o očitanem kaznivem dejanju Javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, v tem primeru res ne more biti niti govora.

V čivku, ki je za vlagatelje ovadbe sporen, ni videti nikakršnega spodbujanja, niti kakršnega koli razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
Kot nadalje pojasni Cerjak, je očitano kaznivo dejanje v kazenskem zakoniku izpeljava 63. člena Ustave Republike Slovenije, ki prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoveduje spodbujanje h kakršnem koli nasilju. “Bolj ko analiziram za vlagatelje ovadbe sporen ‘čivk’, manj vidim v njem kakršno koli izvršitveno obliko, ki je potrebna, da lahko govorimo o tovrstnem kaznivem dejanju. V ‘čivku’, ki je za vlagatelje ovadbe sporen, ne vidim prav nikakršnega spodbujanja, niti kakršnega koli razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ni mi jasno, kje so to vlagatelji ovadbe zaznali iz za njih spornega ‘čivka’, niti ne razumem, kako lahko vlagatelji ovadbe, ki se imenujejo intelektualci, pripišejo Kriznemu štabu, da jih je javno razglasil za kužne, kot to izhaja iz objave v Mladini,” je jasen Cerjak.

Trojica ima vso pravico do kritike oblasti, a si je zato izbrala popolnoma zgrešen način
Kaj takega, kot trojica očita Kriznemu štabu, v času njegovega delovanja ni bilo zaslediti nikjer. “Karkoli si vlagatelji ovadbe mislijo o aktualni oblasti in predsedniku vlade, do svojega mišljenja imajo, da ne bo pomote, vso pravico, pa mislim, da si so izbrali povsem zgrešeno pot za kritiko oblasti, ki trenutno deluje res v nenormalnih okoliščinah,” meni Cerjak. S tako ovadbo, po Cerjakovem mnenju, kvečjemu kažejo na odsotnost zdrave kmečke pameti in da jim je sovraštvo do aktualne oblasti v teh kriznih časih popolnoma zastrlo jasen in trezen pogled na družbeno stvarnost. “Upam si tudi napovedati usodo tej precej zmedeni ‘ovadbi’. Ta bo po kratkem postopku zavržena, saj je popolnoma neutemeljena,” še sklene Cerjak.

Boštjan M. Zupančič: Če ni nastala omenjena konkretna nevarnost za javni red in mir, potem kaznivega dejanja po čl. 297 KZ ne more biti
Kar omenja besedilo dostopno na povezavi https://www.mladina.si/196960/ovadili-ukinjeni-krizni-stab/ po pojasnilunekdanjega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice dr. Boštjana M. Zupančiča nima znakov kaznivega dejanja iz čl. 297 Kazenskega zakonika Republike Slovenije:

“(1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.

(3) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh se s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, razen če je šlo za prenos oddaje v živo, ki ga ni mogel preprečiti ali za objavo na spletnih straneh, ki uporabnikom omogočajo objave vsebin v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora.

(5) Če stori dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.”

“Iz ovadbe, kot je bila objavljena v časopisu Mladina dne 25. marca 2020, po navedbah vložnikov ovadbe izhajajo drugi znaki navedeni v čl. 297 KZ (1) (3) in (5). Dejanski obstoj drugih znakov je irelevanten. Če ni nastala omenjena konkretna nevarnost za javni red in mir, ki je potrebni pogoj, potem kaznivega dejanja po čl. 297 KZ ne more biti,” pojasnjuje.

Kot še pojasnjuje Zupančič, gornje izhaja tudi iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.

Rok Krajnc/Nova24TV

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine