Piše: C.R.
V Knjigarni in knjižnici podjetja Nova Obzorja v Ljubljani (Linhartova cesta 13) v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova Obzorja je danes potekal pogovor s pesnico in pisateljico Zvezdano Majhen. Pogovor z gostjo je vodil novinar, urednik in televizijski voditelj Metod Berlec.
V okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje naše založbe namreč prirejamo pogovore v različnih slovenskih krajih z avtorji knjig, ki so nedavno izšle pri Založbi Nova Obzorja.
In kdo je Zvezdana Majhen? Gospa Zvezdana Majhen se je rodila leta 1950 v Ljubljani. Po izobrazbi je vzgojiteljica in univ. dipl. psihologinja. Pet let pred upokojitvijo se je, s statusom samostojne ustvarjalke na področju kulture, povsem posvetila pisanju ter preko različnih novodobnih virov tudi raziskovanju družbeno-politične polpreteklosti, ki je prej – kot otrok socializma – sploh ni poznala.
Njeno bibliografijo sestavlja:
- 81 knjig, od tega 11 za odrasle; 3 njene knjige so prevedene v angleščino, 12 njenih del za otroke pa v ruščino
- 377 njenih besedil je uglasbenih na številnih zgoščenkah in prijavljenih v registru SAZAS-a
- v registru ZAMP-a ima prijavljenih 150, v različnih revijah objavljenih člankov s področja psihologije
- je tudi scenaristka 13-tih filmov
- in avtorica muzikala Čarobno drevo.
Njena zadnja pesniška zbirka, ki je izšla pri naši Založbi Nova Obzorja nosi naslov Domovina spomina – Soneti.
Kako se je začelo in kaj se je spremenilo?
Plodovita in zelo vitalna avtorica Zvezdana Majhen je pesniško ustvarjalnost v sebi našla že v otroških letih, ko so ji na podlagi njene velike želje dovolili, da je opazovala, kako je na svet prišel teliček. Takrat se je zgodil čustveni presežek in od hvaležnosti in navdušenja je napisala pesmico, ki jo je šla v hlev povedat kravi Bički. Pesmice se ne spominja natančno, v njej pa je bilo, »da nam je Bička dala telička«.
Vedno je veliko brala, veliko Prešernovih pesmi je znala na pamet in jih zvečer ponavljala kot kakšno mantro, tako se je našla v njih. Tudi Cankarjeva dela so vsake toliko časa v njenih rokah, kar je razbrati tudi iz enega njenih sonetov iz »Domovine spomina«. Kot je pojasnila, vedno spremlja vse medije, enkrat pa je med nekimi poročili ugasnila televizijo in na mizi zagledala knjigo »Za narodov blagor«. »Berem – in se sprašujem, kaj se je spremenilo? Le druge vrste problemi so,« je dejala in dodala, da žal še vedno nimamo tistega osnovnega vzgiba o svojih koreninah.
Indoktrinacija je strašna stvar
Domovinsko liriko je pisala že prej, toda novi soneti niso romantični, ampak so bridki komentarji o slovenski realnosti, kot je v spremni besedi napisal Miro Petek. Majhnova je povedala, da je »otrok socializma«, da je doma sicer niso politično usmerjali, je pa šola imela velik vpliv. »Ko je umrl Tito, sem strašno trpela, bilo me je strah, kaj bo zdaj. Pa je bila univerza že za mano,« je ponazorila moč indoktrinacije. Potem pa je izvedela za partijska navodila iz leta 1941, da je treba likvidirati vse intelektualce, študente, kavarniške debaterje, veleposestnike … in to jo je izjemno šokiralo. Sčasoma pa je seveda spoznavala vso grozljivo razsežnost zatajevane polpretekle zgodovine.
V sonetih govori tudi o bolj aktualnih temah, kot so migracije, pri čemer zelo ceni dela Oriane Fallaci. Ko je mufti Nedžad Grabus na Odmevih dejal, da bo Ljubljana čez 20 let pretežno muslimanska, ji je zastal dih. Zakaj smo se borili leta 1941, se sprašuje.
Najbolj izvirna, a ni smela biti v antologiji
Voditelj pogovornega večera Metod Berlec je tudi spomnil na nenavadno dejstvo, da je Boris. A. Novak v uvodu svoje antologije »Sonet« Majhnovo izpostavil kot najbolj izvirno slovensko sonetno pesnico – toda v antologiji ni niti enega njenega soneta? Majhnova je povedala, da jo je po izdaji antologije poklical in ji povedal, da mu tega niso dovolili … »Saj ni problem, ali je objavljeno ali ni,« je dejala, obžaluje pa, da bo A. Novak nosil črno piko brez potrebe. Izpostavila pa je še nekaj: v antologiji so objavljeni soneti 32 pesnikov in le ene pesnice, Lili Novy.
Majhnovo žalosti, da se »degradacija zavesti dogaja na vseh frontah«, da je toliko vulgarizma in psovk ter tudi izključevanja. »Lepo prosim, ljubi narod, vsak naj se zazre vase, da ne bo prestar. Vse se vrača, vse se plača,« je poudarila. »Pomagati moramo drug drugemu, da nas ne vrže v črno luknjo in da bomo notranje svobodni,« je pozvala priznana ustvarjalka.
Pogovorni večer si lahko ogledate spodaj:
