20.6 C
Ljubljana
torek, 16 avgusta, 2022

(VIDEO) Demokracija Magazin Tour: Z Edvardom Kadičem o govorici telesa, osebni karizmi in še marsičem, denimo težavah Roberta Goloba

Piše: M. Bo.

Danes je v Knjigarni in knjižnici na Linhartovi 13 v Ljubljani potekal pogovorni večer s predstavitvijo knjige »Govorica telesa in osebna karizma«, ki jo je napisal strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič. Pogovor z njim je v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova obzorja vodil namestnik glavnega in odgovornega urednika Demokracije in TV-voditelj Metod Berlec.

Edvard Kadič se ukvarja s komunikacijo in osebnostnim razvojem, še posebej ga zanima neverbalna komunikacija. S svojim znanjem svetuje številnim posameznikom, podjetjem in javnim ustanovam. Ob tem vodi Delta Life Coaching Akademijo in marketinško Agencijo Rudolf ter je avtor več knjig, med drugim uspešnic »Govorica telesa in osebna karizma«, »Zapeljevanje, priročnik za moške« ter »Samozavest je seksi«, v širši javnosti pa je znan predvsem kot komentator v osrednjih slovenskih medijih.

»Trde veščine te spravijo v službo, mehke te tam ohranijo«

Ukvarjam se predvsem s tem, kako se obnašati v določenih situacijah, pri čemer gre za presečišče dveh stvari: za relativno enostavno tehniko – na primer, kam dati roke – in za samozavest oziroma osebnostni razvoj, je uvodoma pojasnil Edvard Kadič. Pri tem so pomembne mehke in trde veščine, in sicer te »trde veščine spravijo v službo, mehke pa te tam ohranijo«. Tako imenovani coaching traja dalj časa, »da človek najde svojo lepoto«, je dodal.

Knjiga »Govorica telesa in osebna karizma« je po njegovih besedah nastala nekoliko naključno, najprej je želel zbrati material s svojih izobraževanj, nato pa je »prišel ven« pojem karizma in je to združil. Knjiga je prišla v knjigarne leta 2013 in je dosegla impresivne prodajne številke, je pa danes enako aktualna, kot je bila takrat, »kar je bilo zame kot avtorja prijetno spoznanje«, je dejal Kadič.

Govorica telesa: izjemno pomemben neverbalni vidik

Z voditeljem Metodom Berlecem sta nato šla čez sistematično in logično razporejena poglavja v knjigi, ki jo odlikujejo tudi številne nazorne fotografije, zaradi česar je odličen priročnik za vse, ki se z neverbalno komunikacijo ukvarjajo ljubiteljsko ali profesionalno. Pri govorici telesa je treba upoštevati tudi kontekst, prostor, razmerja med ljudmi in podobno, Mehrabianovo pravilo 55-38-7 pa pravi, da je pri celotnem sporočilu najpomembnejši neverbalni vidik (55 odstotkov), potem barva oziroma uporaba glasu (38) in zatem vsebina (7). Seveda ti odstotki niso ‘zabetonirani’, odvisni so od posamezne situacije.

Glede govorice telesa obstaja kar nekaj mitov; dolgo časa je vztrajal ta, da se govorica telesa po svetu razlikuje, kar je bilo ovrženo že v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Paul Ekman je na podlagi raziskav izpeljal šest čustvenih stanj, ki so enaka po vsem svetu. In na njih temeljijo tudi sodobni emodžiji, nepogrešljivi smeški v elektronskem komuniciranju.

Ljudje imamo strategije preživetja: ob nevarnosti nam možgani narekujejo pobeg, ko pa ta ni več možen, je druga strategija boj. Obstaja pa še ena strategija, ki je primarna, to je zamrznjenje, stanje preračunavanja – je bolje pobegniti ali iti v bitko. Pri tem sta se sogovornika dotaknila ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je odločen za branjenje svoje države.

Predvolilna TV-soočenja in težave Roberta Goloba

Spregovorila sta tudi o predvolilnih TV-soočenjih, ki potekajo v tem času. Treba je upoštevati štiri osnovne stebre, je opozoril Kadič: vzdrževanje očesnega stika, nasmešek, sproščeno držo in umirjen glas. Kako bi ocenil »novi obraz«, Roberta Goloba, je zanimalo Berleca. Kadič je dejal, da Golob nima neke kilometrine v tako sovražnem okolju, kakršna so ta soočenja, pritiski so čedalje večji. Poleg manjka nastopov pa ima težavo tudi zaradi osebnostnih lastnosti, saj je ekstrovertiran, rad nastopa, zaradi želje po aplavzu pa morda s kakšno grimaso prestopi mejo, ki jo imamo za običajno, je ocenil. Ga izdaja velik ego? »Mislim, da je to celo razlog, da se relativno malo pojavlja na soočenjih in da ima raje kontrolirana okolja,« je ocenil strokovnjak.

Kaj pa karizma, kaj je to, kdo jo ima in kdo ne, sta razpravljala naprej. Kadič je dejal, da karizmatični ljudje vedno naredijo dober prvi vtis, znajo nas motivirati in usmerjati (jim sledimo) in si zapomnijo ljudi tudi za daljši čas. »Ne smemo se ujeti v to, ali nam je nekdo všeč ali ne. Za Hitlerja, Stalina ali Tita težko rečemo, da niso bili karizmatični.« Politiki morajo predvsem zelo dobro razumeti vrednote, ki jih označujejo in na katerih stojijo. Zlasti mlajši politiki imajo veliko željo biti všečen, ker menijo, da bodo tako prej izvoljeni, a ne izvoli te vščenost, »izvolijo te vrednote, s tem se ljudje poistovetijo«.

Posnetek pogovora si lahko ogledate spodaj:

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine