Piše: M. Bo.
Danes je v Dvorani sv. Ašiškega v Kopru potekal pogovorni večer, na katerem sta raziskovalca in publicista Igor Omerza in Rado Pezdir predstavila svoji knjižni uspešnici. Pogovor z avtorjema je vodil namestnik glavnega in odgovornega urednika Demokracije in TV-voditelj Metod Berlec.
Gre za dogodek v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova obzorja, na kateri ta v različnih slovenskih krajih prireja pogovore z avtorji knjig, ki jih je nedavno izdala. Tokrat bo debata tekla o knjigi Igorja Omerze »Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA: Ciril Žebot – Peter – Prvi del« in knjigi Rada Pezdirja »Vzporedni mehanizem globoke države«. Avtorja sta sicer leta 2018 tudi skupaj napisala knjigo z naslovom »Kriminalni temelji teritorialne obrambe in NLB«.
Presečna zgodba: povezani v grehu
Ko je Pezdir raziskoval gospodarsko infrastrukturo v Sloveniji, ga je pot zanesla v Arhiv RS, kjer je že prvi teden srečal Omerzo, ki je bil tam že ‘domač’. »To je bilo eno najdragocenejših srečanj v mojem življenju, saj sva postala ne le sodelavca, temveč tudi prijatelja,« se spominja Pezdir in pojasni, da se Omerza bolj ukvarja s sociološko-politološkim vidikom Službe državne varnosti, medtem ko njega samega bolj zanima ekonomija. Takrat sta našla dobro dokumentacijo o vzpostavitvi NLB, kar je bila njuna ‘presečna zgodba’. »Bila je ravno 50. obletnica ustanovitve NLB in tudi Brozove Teritorialne obrambe, ki pa sta povezani v primarnem grehu: podivjanem obnašanju uslužbencev državne varnosti,« pravi Pezdir. Tako je nastala njuna skupna knjiga, sam pa je pozneje to zgodbo nadaljeval v Vzporednem mehanizmu globoke države. Čeprav je bilo veliko arhivov uničenih, Pezdir pravi, da bi lahko napisal še kake tri knjige.
Sicer je o vzporedni ekonomiji spregovoril že leta 2006 Niko Kavčič, a kot pravi Omerza, je bila to seveda zelo olepšana verzija, saj je bil Kavčič šef ekonomskega oddelka Udbe. V resnici so knjige, ki jih pišeta s Pezdirjem, »trilerji, kriminalke, ki pa niso izmišljotina«, kar je šokantno. »Ko sem prebiral zapisnike njihovih konferenc … kot da gre za sestanek upravnega odbora multinacionalk,« pravi Pezdir in dodaja, »ta svet je tako kontradiktoren, da bolj ne more biti«. Likvidatorji, ki so komaj prilezli iz gozda, so podnevi preganjali podjetništvo, zvečer pa sestavljali kompleksno finančno infrastrukturo. »To lahko opišem le z Leviatanom.«
Pomembna operativna cona
Koprsko območje je bilo po drugi svetovni vojni pomemben teren za partijo in Udbo, »zelo pomembna operativna cona«, pravi Omerza. Od tu so po njegovih besedah namreč nadzorovali Trst, zasledovali so Borisa Pahorja, Alojza Rebulo, Franca Jezo, Edvarda Kocbeka itd. in jim prisluškovali. Matjaž Uršič, zadnji šef koprske Udbe, je na koncu pogosto hodil v švicarski Lugano in tam zapiral račune – kam je izginil denar s teh računov, ne vemo.
Gosta sta predstavila še veliko primerov, med njimi tihotapljenje cigaret in pranje denarja v kazinojih, pri čemer se je partija prek Udbe povezovala s tujimi mafijskimi oziroma kriminalnimi družbami. Kot pravi Omerza: »To je nekakšna naravna vez, da se takšni ljudje srečajo.«
»Do leta 1990 so vzporedni mehanizem že tako izpopolnili, da so lahko izpeljali sestop z oblasti,« ugotavlja Pezdir. Ukradeni družbeni denar, ki so ga izvozili, se je po osamosvojitvi začel vračati v medijski, medicinski in bančni sektor, nekdanji uslužbenci SDV pa so postali uspešni podjetniki … Beseda je tekla tudi o oprani iranski milijardi v NLB in o tem, zakaj je to tako pomembno; kot pravi Pezdir, je naš bančni sistem ranljiv tudi za Putinove oligarhe …
Posnetek pogovora si lahko ogledate spodaj: