1.5 C
Ljubljana
petek, 19 aprila, 2024

Nauk bitke pri Lepantu za današnje čase – bo Evropa še zmogla odbiti novo grozečo nevarnost vojne?

Piše: Blagovest.si

V petek smo se spominjali Rožnovenske Matere Božje. Ne gre sicer za neposredno spominjanje na katerega od svetopisemskih dogodkov, povezanih z Marijo, pač pa na zgodovinski dogodek – obletnico pomorske bitke pri Lepantu, kjer je evropska obramba odbila precej močnejšega turškega nasprotnika. Kar je bila dejansko repriza bitk Izraelcev proti veliko močnejšim nasprotnikom, ko so z zaupanjem molili in klicali na pomoč Boga.

Seveda bitka pri Lepantu ni edina velika zmaga proti turškemu imperiju (več TUKAJ). Je pa zagotovo najbolj proslavljena bitka, katere 450-letnica je minila lani, vendar se jo je vesoljna Cerkev spominjala nekako sramežljivo. Morda tudi zato, ker islama ne smatrajo več kot sovražnika, ampak kot soustvarjalca evropske civilizacije. Denimo, prihodnje leto bo minilo 430 let bitke pri Sisku, a očitno tudi tega ne bo nihče praznoval, saj tam že nastaja nov islamski kulturni center in bi bilo nespodobno obujati spomin na bitko proti Turkom. Stvari so se pač spremenile.

Morda tudi zato, ker nam neposredna vojna nevarnost sedaj grozi od drugje. Prav danes lahko spremljamo brezumno maščevanje Putinove soldateske nad civilnimi cilji v Ukrajini. Že pred časom je postalo jasno, da bo ruska vojaška operacija, ki se je začela 24. februarja letos, doživela popoln polom. In ko je prišlo do usodne eksplozije na mostu, ki povezuje Rusijo s priključenim otokom Krim, je postalo jasno, da je vrag vzel šalo in da Putinu ne bo dosti pomagalo napenjanje mišic s priključitvijo nekaterih ukrajinskih regij k Rusiji, saj to dejanje v marsičem zelo spominja na Hitlerjeve “anšluse”, ki so nato privedli do druge svetovne vojne. To, kar smo danes videli v Kijevu in drugod, je dejansko nekakšen deja vu iz časa razpadanja Jugoslavije, ko so se ostanki komunistične JLA po neuspehu lahko znesli le še nad Gornjo Radgono, nato Vukovarjem, Dubrovnikom… Pa tudi nad Banskimi dvori v Zagrebu, kjer je prvi predsednik Hrvaške dr. Franjo Tuđman za las ušel smrti.

Več si lahko preberete TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine