Kriminalist, ki je lansko jesen sodeloval pri aretaciji libanonskega kemika dr. Michela (Massouda) Stephana, je med drugim povedal, da je policija prejela prijavo, da je dr. Stephan v priporu sojetnika nagovarjal k umoru varovane priče in še nekaterih drugih.
Članek začnimo z grozljivimi dejstvi, ki so se razkrila na zadnjem sodnem naroku v zadevi dr. Michel Stephan. Libanonskega kemika, ki ga je v Slovenijo iz Francije pripeljala dr. Barbara Mohar, obtožnica bremeni napeljevanja k umoru nekdanjega sodelavca s Kemijskega inštituta dr. Janeza Plavca iz nizkotnih nagibov in prometa z orožjem. Tožilstvo je prepričano, da naj bi ga bila pri tem vodila maščevanje in sovraštvo, saj naj bi bil vodjo centra NMR na inštitutu dr. Plavca krivil za še vedno veljavno prepoved vstopa na inštitut in domnevno onemogočanje njegove vnovične zaposlitve. Mimogrede, njegovo pravo ime je Michel Massoud Stephan. Kot je izpričala njegova nekdanja sodelavka in tudi zasebna partnerica, dr. Stephan pripada ortodoksni pravoslavni cerkvi. Minuli ponedeljek je tako pričal kriminalist, ki je sodeloval pri Stephanovi aretaciji.
Naročil še umor varovane priče
Kriminalist, ki je lansko jesen sodeloval pri Stephanovi aretaciji, je med drugim povedal, da je policija prejela prijavo, da je dr. Stephan v priporu sojetnika nagovarjal k umoru varovane priče. Kot je dejal kriminalist, ga je nekega dne po tistem, ko je bil dr. Stephan že v priporu, poklical odvetnik Jože Hribernik in mu dejal, da ima pri sebi stranko, ki trdi, da je dr. Stephan sojetnika nagovarjal k umoru varovane priče; gre za osebo, ki je v sodnem procesu imenovana kot Ali in jo je po očitkih iz obtožnice dr. Stephan skušal nagovoriti k umoru dr. Plavca. Po klicu so Hribernikovo stranko zaslišali na policiji, pri čemer jih je napotila do Stephanovega sojetnika. Ta jim je nato povedal, da ga je dr. Stephan nagovarjal k umoru Alija in še nekaterih drugih. Omenjeni Stephanov sojetnik bi moral minuli teden o tem pričati na sodišču, a se je zaradi slabega zdravstvenega stanja opravičil. Tožilka pa je novinarjem potrdila, da je zaradi suma kaznivega dejanja v tem primeru na sodišče podala predlog za sodno preiskavo, o katerem pa sodišče še ni odločilo.
Za razumevanje ozadja dogajanja bomo izpostavili nekaj dejstev s pričanja nekdanjih Stephanovih ožjih sodelavcev. Spomnimo, da je bilo že na naroku 17. septembra povedano, da je eden od zaposlenih na inštitutu v preiskavi kriminalistom izročil dokument, ki ga je pred časom napisal kot zavarovalno polico v primeru, da se mu kaj zgodi. Iz dokumenta, katerega dele so takrat prebrali, izhaja, naj bi bil laboratorij inštituta po naročilu dr. Moharjeve in ob sodelovanju dr. Stephana izdelal določene spojine in jih nato prodal Krki, denar pa naj bi bil prejelo podjetje Phosphoenix.
Stiki z amsterdamsko mafijo
“En delovni dan zatem me je Stephan poklical v pisarno in mi zagrozil s smrtjo. Med drugim je dejal, da ve, kje živim, in da mi bo pod avto podtaknil bombo, češ da ima s tem že izkušnje iz Libanona, kjer je divjala državljanska vojna,” je še povedal Stephanov sodelavec, ki pa je kmalu po incidentu zapustil inštitut. Povedal je še, da od takrat naprej občasno pogleda pod avto, ali mu niso res česa podstavili, redno pa je to počel po tistem, ko je bil umorjen nekdanji direktor Kemijskega inštituta dr. Janko Jamnik. Menil je namreč, bi bile lahko zadeve povezane. Nekoč naj bi se mu bil dr. Stephan tudi pohvalil, da ima dobre stike z amsterdamsko mafijo.
Grozil s smrtjo
Drugi sodelavec, ki je pričal 5. novembra, je dr. Stephana opisal kot dobrega in zagnanega znanstvenika, a kot človeka, ki želi imeti nadzor nad vsem in se hitro razjezi, če ni po njegovo. Povedal je, da se je dr. Stephan enkrat celo stepel z enim od sodelavcev, ker je menil, da dela prepočasi. Potrdil je, da sta skupaj s sodelavcem, ki naj bi mu bil dr. Stephan grozil s smrtjo, avgusta 2008 odšla do dr. Plavca in mu povedala, da je Kemijski inštitut kupoval kemikalije, jih nato predelal in prodal Krki, denar pa je prejel Phosphoenix. Vrednost posla naj bi bila po njegovem več deset tisoč evrov. Pri tem, kot je dejal, je imel občutek, kot da se je dr. Plavec na vso zadevo odzval preveč neodločno. Na vprašanje, kaj bi lahko po njegovem dr. Stephana vodilo, da bi naročil umor Plavca, pa je odgovoril: “Plavec je bil uspešna oseba, kar je želel biti tudi Michael.” Povedal je še, da se je leta 2010, potem ko je že zapustil inštitut, dobil na kavi z dr. Jamnikom, ki ga je zanimalo, ali bi dr. Stephan utegnil biti nasilen. “Sumil je namreč na nepravilnosti, zato je želel Stephana odstraniti z inštituta,” je dejal.
Kam je izginil dobiček?
Petega novembra je kot priča nastopil takrat še študent (2004−2011), ki je na Kemijskem inštitutu končeval doktorat. Pričal je, da je največ delal v skupini dr. Moharjeve in nato od konca leta 2010 pri dr. Plavcu. Vedel je povedati, da si dr. Moharjeva ukinitve laboratorija ni želela. Kot je dejal, so ljudje odhajali iz laboratorija zaradi slabih odnosov, delovnih razmer, neplačanega nadurnega dela. Tudi ta priča je potrdila, da so se na Kemijskem inštitutu delale nekatere sestavine in se prodajale firmam. Kam je izginil dobiček od tega, se je spraševal. Dr. Stephan in dr. Moharjeva sta imela podjetje Phosphoenix, je potrdil in dodal, da sta s Krko sodelovala od leta 2008 do leta 2010. Izdelovale so se kilogramske količine različnih substanc, ki niso bile poceni. Zaslišana priča je potrdila pričanje drugih dveh zaslišanih sodelavcev, da sta na vse to opozorila dr. Plavca, posledica tega pa je bila, da je eden od njiju kmalu “letel” s Kemijskega inštituta. Njega samega pa je takrat zanimalo le to, da naredi doktorat in gre naprej v življenje. Tudi vse te grde stvari, ki so se dogajale na inštitutu, se trudi zavestno izriniti iz spomina.
Najden tudi cianid
Tedanji študent je še povedal, da je bil za mlade raziskovalce tedaj predviden tudi denar za konference, a ga niso porabili. Prepričan je tudi, da se v urejeni multinacionalki kaj takega, kot se je dogajalo na Kemijskem inštitutu, ne more zgoditi, saj če prijaviš nepravilnosti, te podjetje zaščiti. Na Kemijskem inštitutu pa drug drugemu ščitijo hrbet, je bil prepričan. Vedno. In kot rezultat tistega opozarjanja na nepravilnosti je bila odpoved enemu od njih. To je vedel tudi pokojni dr. Jamnik. “Nekoga, ki hoče nekaj dobrega narediti, se zaščiti,” je ponovil in dodal, da “na Kemijskem inštitutu vsak obdeluje svojo gredico”.
Na zadnjem naroku, 12. novembra, pa so zaslišali tudi nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta dr. Petra Venturinija in enega od nekdanjih zaposlenih na inštitutu. Slednji je povedal, da je imel o dr. Stephanu dobro mnenje, ker je bil predan znanosti in je veliko delal. Prav ta predanost bi bila lahko po njegovem mnenju razlog, da bi naročil umor dr. Plavca. Sklepa namreč, da se je dr. Stephan po tistem, ko je leta 2010 moral oditi z inštituta, skušal vrniti, pri čemer pa je “morda dojel, da je ovira pri tem” dr. Plavec. Ta je namreč prevzel vodenje oddelka, v katerem je delal, in naj ne bi bil preveč naklonjen dr. Stephanu. To je potrdil tudi direktor inštituta dr. Venturini, ki je dejal, da je bilo splošno znano, da odnosi med dr. Plavcem in dr. Stephanom niso bili posebej dobri, kar je izvedel iz stikov, ki jih je imel z zaposlenimi, potem ko je inštitut leta 2008 sam zapustil. Še pred dr. Venturinijem zaslišani nekdanji zaposleni dr. Roman Jerala je tudi povedal, da mu je dr. Plavec enkrat potožil, da laboratorij, v katerem je dr. Stehpan vodil raziskave, nima denarja, po drugi strani pa naj bi bili v njem služili tako, da so delali mimo inštituta. Konkretno naj bi šlo za sodelovanje s Krko. Tej naj bi Stephanovo podjetje Phosphoenix prodalo spojine, za katere je kemikalije naročil in predelal inštitut.
Že dr. Jamnik okrepil varnost
Zaslišali so tudi nekdanjega varnostnika inštituta, ki je potrdil, da je bil dr. Stephanu, potem ko mu niso podaljšali pogodbe, prepovedan vstop na inštitut, nekaj časa pa so imeli na inštitutu tudi okrepljeno varnost. Ukrepa je uvedel že pokojni direktor dr. Janko Jamnik, ker se je počutil ogroženega zaradi Stephanovih groženj, je dejal varnostnik.
Vedno pa se na sojenju pojavlja vprašanje, kje je pogodba o zaposlitvi, ki jo je Kemijski inštitut sklenil z dr. Michelom Stephanom, saj je sodišče pridobilo le anekse k tej pogodbi. Opozorjeni smo bili, da bi lahko o tem vedel povedati kaj več dr. Janez Toplišek, takratni sekretar na inštitutu, “ki je sestavljal pogodbe”. Na to nas je opozoril dolgoletni zaposleni na Kemijskem inštitutu, sedaj pa upokojenec dr. Jože Kobe, ki je bil tudi že zaslišan pred sodiščem. “Stephan je tudi izredno hitro dobil dovoljenje za delo. Stephan je najprej delal kot volonter, vendar nobeden ni vedel, kaj pravzaprav točno tam dela (misli, da je bilo v letih 2001−2002). Kako je potem Stephan postal sodelavec inštituta, mu ni jasno, saj so za to točno predpisani postopki, vendar se Kobe takrat v to ni spuščal,” piše v uradnem dokumentu MNZ (Policija) z naslovom zadeve: Janko Jamnik, kaznivo dejanje umor – pošiljamo uradni zaznamek in CD, Zveza: pogovor 18. 12. 2017. Dr. Kobe je namreč prepričan, da je umor dr. Jamnika povezan z zadevo Stephan in da dr. Novič umora ni storil, kar je razvidno iz tega uradnega zaznamka.
V razmislek
Ob spremljanju kriminalnih dogodkov, povezanih s Kemijskim inštitutom, se sprašujemo, zakaj tako ugledna ustanova ni izvedla zunanje finančne revizije poslov (tudi s podjetjem Donit, ki je dr. Stephanu v začetku plačevalo odvetnika, kar je bilo navedeno na zadnjem naroku sojenja!) in prišla stvarem do dna. S tem bi preprečila morebitna nadaljnja kriminalna dejanja. Bog ne daj še kakšnega umora.
