Piše: Blagovest.si
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. Resnično, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, preden se vse ne zgodí. Kdor bo torej kŕšil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo izpolnjeval in učil, bo velik v nebeškem kraljestvu. Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, ne pridete v nebeško kraljestvo.
Slišali ste, da je bilo starim rečeno: ›Ne ubijaj! Kdor pa koga ubije, pride pred sodišče.‹ Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodišče. Kdor pa reče bratu ›tepec‹, zasluži, da pride pred véliki zbor; in kdor mu reče ›norec‹, zasluži, da pride v peklenski ogenj!
Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa se vrni in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku, da te vrže v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.
Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Ne prešuštvuj!‹ Jaz pa vam pravim: Kdor koli s poželenjem gleda žensko, je v srcu že prešuštvoval z njo.
Če te desno oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe; kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi bilo vse tvoje telo vrženo v pekel. In če te desna roka pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe, kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi vse tvoje telo prišlo v pekel.
Rečeno je bilo: ›Kdor se loči od svoje žene, naj ji dá ločitveni list.‹ Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če zveza ni bila zakonita, je kriv, da ona prešuštvuje. In kdor se z ločeno ožéni, prešuštvuje.
Dalje ste slišali, da je bilo starim rečeno: ›Ne prisegaj po krivem; izpolni pa, kar si prisegel Gospodu!‹ Jaz pa vam pravim: Sploh ne prisegajte! Ne pri nebu, ker je Božji prestol, ne pri zemlji, ker je podnožje njegovih nog, ne pri Jeruzalemu, ker je mesto vélikega kralja. Tudi pri svoji glavi ne prisegaj, ker niti enega lasu ne moreš narediti belega ali črnega. Vaš ›da‹ naj bo ›da‹, in vaš ›ne‹ naj bo ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.«
Kar precej dolg in zahteven odlomek sledi dvema krajšima, ki smo ju poslušali zadnji dve nedelji. Gre za nadaljevanje t. i. govora na gori, v katerem evangelist Matej združuje zgoščeno zbirko Jezusovega poučevanja. Blagri so nekakšna “ustava”, torej osnova Jezusovega učenja, sledila je potrditev v identiteti (sol zemlje in luč sveta), sedaj je na vrsti konkretna etika.
Jezus je tu pravzaprav zelo drzen. Nastopa ne samo kot razlagalec, ampak kot dopolnitelj postave, torej izročila, ki ga je dal Mojzes na dveh ploščah. Ne gre samo za deset zapovedi, ampak za vse, kar iz tega izhaja. Jezus takoj uvodoma pove, da ne razveljavlja postave. Poudari njen pomen. Kot je dejal apostol Pavel, je postava vzgojiteljica. Včasih je težko razumeti ta razkorak med Jezusovimi besedami iz tega odlomka ter Pavlovimi pismi. Vendar gre predvsem za to, da postava za Jezusa ni več formalizem. Tudi če se do zadnjega držimo črke postave, s tem še nismo upravičeni. Le en majhen prekršek in podere se celotna zgradba, vse, kar smo gradili. Zato nebeško kraljestvo ni dosegljivo preko logike farizejev in pismoukov. Zavestno kršenje najmanjše zapovedi in dajanje slabega zgleda tako, da ostale učimo v to smer, je slaba popotnica. Biti “velik v nebeškem kraljestvu” ali “biti majhen” ni nekaj postranskega. Ni namreč nepomembno, kakšna bo naša večnost. Če sedaj vlagamo vanjo tako, da smo malomarni, iz tega ne bo prišlo kaj prida.
Več:
(MISEL ZA GOSPODOV DAN) Jezus je prišel postavo dopolnit in ne razvezat
