20.4 C
Ljubljana
nedelja, 26 septembra, 2021

Ministrstvo za notranje zadeve zavrača zavržne obtožbe medijev o nestrokovnem vodenju postopka za mednarodno zaščito v primeru družine iz Konga

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24TV)

Na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) zavračajo obtožbe o nestrokovnem vodenju postopka za mednarodno zaščito. Konkretnih postopkov mednarodne zaščite sicer ne komentirajo, v zvezi s konkretno zadevo, ki je izpostavljena v medijih in na družbenih omrežjih, pa pojasnjujejo, da je bila odločba izdana na 31 straneh, od katerih je 18 strani obrazložitve. Gre namreč za primer družine iz Konga, kateri niso ugodili prošnje za azil in naj bi jo zato deportirali nazaj v domačo državo. Ker je bila mati doma žrtev posilstva, kateremu priča sta bila tudi njena otroka, je odločitev MNZ-ja požela precejšnje ogorčenje. A na MNZ-ju zatrjujejo, da presoja temelji na veljavni zakonodaji in v okvirih standardov, ki veljajo na področju mednarodne zaščite.

Na ministrstvu za notranje zadeve so zapisali, da so se v postopku podrobno in izčrpno opredelili do vseh okoliščin konkretnega primera v skladu z veljavno zakonodajo, v okvirih standardov, ki veljajo na področju mednarodne zaščite, in ob upoštevanju relevantne sodne prakse. Prosilkam so bile v postopku zagotovljene vse pravice in jamstva, ki jih v postopku imajo, glede na njihov položaj pa se je postopek vodil ob upoštevanju njihovih osebnih okoliščin. “Zato zavračamo obtožbe o nestrokovnem vodenju postopka in obžalujemo, da je konkretna zadeva, ki je za prosilke nedvomno travmatična, predmet javne razprave in hkrati popolnoma izvzeta iz konteksta,” so še poudarili. V nadaljevanju so pojasnili, da se v postopkih mednarodne zaščite v t. i. enotnem postopku presoja upravičenost do priznanja mednarodne zaščite, t. j. statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite. Tako v primeru statusa begunca kot v primeru subsidiarne zaščite se presoja, ali bi bil prosilec ob vrnitvi v izvorno državo izpostavljen preganjanju zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini ali tveganju t. i. resne škode. Morebitna dejanja preganjanja ali resne škode, ki jim je bil prosilec izpostavljen v preteklosti, sama po sebi še ne utemeljujejo priznanja mednarodne zaščite, se pa v postopku ustrezno obravnavajo. Med razlogi preganjanja in dejanji preganjanja mora namreč obstajati vzročna zveza. Opredelitev mednarodne zaščite, preganjanja, resne škode, kaj šteje kot preganjanje ali resna škoda, kdo so subjekti preganjanja in zaščite in utemeljevanje razlogov za priznanje mednarodne zaščite in procesna pravila postopka so del zakonodaje EU (kvalifikacijska in postopkovna direktiva), prenešene pa v Zakon o mednarodni zaščiti.

Mediji so te dni poročali, da naj bi Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo prošnjo za azil matere z dvema otrokoma, ki so jo v domači državi, torej Kongu, spolno zlorabili policisti. Ministrstvo naj bi dejalo, da je napad sicer zavržen, a da ne gre za nehumano ravnanje, v kontekstu evropske konvencije. Deklici, ki sta danes stari devet in šestnajst let, sta bili priča travmatičnemu dogodku. Družina je kmalu zatem pobegnila in nato v Sloveniji zaprosila za zaščito. Tu sedaj živijo že tri leta, deklici pa obiskujeta osnovno šolo.

Mediji ignorirajo predpise in primer izkoriščajo za političen obračun
Pred kratkim je družina prejela novico, in sicer da so zavrnili njihovo prošnjo ter da naj bi jih deportirali nazaj domov. “Nimamo se kam vrniti in tudi nimamo več nikogar, ki bi za nas skrbel. V Sloveniji se počutimo dobro, navadile smo se, tu živimo že tri leta,” je za Dnevnik povedala mati. za družino se je zavzel tudi Inštitut 8. marec, ki je zapisal, da je bilo posilstvo uporabljeno kot vojno nasilje, pred katerim kasneje v svoji matični državi ni mogla najti zavetja, da bi lahko zavarovala sebe in svoji hčeri. “MNZ njeno prošnjo za azil jemlje iz konteksta in prelahkotno razlaga, da posilstvo ne predstavlja nehumanega in ponižujočega ravnanja,” so zapisali. Kot je razvidno iz odločbe, ki so jo pridobili na Dnevniku, je imela dotična gospa moža, ki je bil leta 2017 udeležen v opozicijskih demonstracijah. V času uličnega nasilja so policisti vdrli v njihovo stanovanje, moža niso našli, posilili pa so njegov ženo in njena otroka izpostavili travmatični izkušnji. Po pobegu iz države je gospa stik s svojim možem izgubila. Dnevnik je tudi poročal, da je bil primer obravnavan tudi na upravnem sodišču, ki je prosilki dalo prav in je ministrstvu naložilo ponovno odločanje. Ministrstvo je tako prošnjo matere z otrokoma zavrnilo že dvakrat.

Ministrstvo je v povezavi s to zadevo še zapisalo, da je dolžnost vsakega prosilca za mednarodno zaščito, da v postopku čim bolj izčrpno in po resnici navede vse razloge, zaradi katerih prosi za mednarodno zaščito. Vsi prosilci so v skladu z 21. členom zakona pozvani k predložitvi vse dokumentacije in vseh razpoložljivih dokazov, s katerimi utemeljujejo svojo prošnjo, če jih imajo. Večina prosilcev nima listinskih dokazov za svoje trditve, kar ne pomeni, da bo njihova prošnja zavrnjena. V takem primeru se presoja, ali je prosilec v postopku podal utemeljene razloge, zakaj ni mogel predložiti dokazov. V tem primeru se utemeljenost prosilčevih razlogov za priznanje mednarodne zaščite presoja izključno na podlagi njegovih izjav, in sicer tako, da se najprej presoja t. i. notranja skladnost prosilčevih izjav, t. j. njihova medsebojna skladnost, verodostojnost in verjetnost, nato pa še t. i. zunanja skladnost, v sklopu katere se izjave posameznega prosilca, ki so v postopku ocenjene kot skladne in verodostojne, primerjajo z aktualnimi, relevantnimi, verodostojnimi in dostopnimi informacijami o izvorni državi. Informacije o izvorni državi morajo torej biti povezane z razlogi, ki jih prosilec navaja.

Ob tem so tudi izpostavili dve sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je prav v primeru ženske iz DR Kongo, ki sta med drugim zatrjevali predhodno posilstvo, odločilo, da njuna vrnitev v izvorno državo ne predstavlja kršitve 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Gre za sodbo M.R.M. proti Nizozemski in za sodbo S.M. proti Švedski. Poudarili so torej, da gre predvsem za upoštevanje in spoštovanje vladavine prava, ki je ena izmed temeljnih vrednot EU.

Zadnje novice

Sorodne vsebine