Piše: Sara Rančigaj
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je na Radiu Ognjišče pojasnil stališča, povezana z novelo zakona o vodah. Vlada bo z dopolnjeno zakonodajo zagotovila več sredstev za protipoplavno zaščito na brežinah rek in uredila financiranje Inštituta za vode. Medtem ko so umaknili 69. člen zakona, pa je naravovarstvenikom še vedno sporen 37. člen zakona, ki bo v izjemnih primerih omogočal gradnjo enostavnih objektov. Kot je pojasnil Vizjak, je bilo s prejšnjim zakonom dovoljena gradnja raznoraznih objektov, kot so tovarne, hiše in vile, z novo zakonodajo pa želijo preprečiti tovrstne gradnje. Uroš Macerl iz iniciative za pitno vodo omenjene trditve zanika, kljub temu, da realnost in podatki pričajo drugače.
To soboto obeležujemo svetovni dan podnebnih sprememb. V tem duhu se je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak udeležil pogovora na radiu Ognjišče, kjer je spregovoril na vprašanja, ki so aktualna v javnosti, predvsem na področju vode in z njo povezanih posegov v naravo. Državni zbor je 30. marca letos potrdil spremembe zakona o vodah, torej novelo zakona. Že pred samo obravnavo v Državnem zboru pa je zakon oziroma predlog zakona naletel na kar nekaj vprašanj. Pred časom je del civilne družbe oziroma okoljevarstvenikov začel tudi zbirati podpise za referendum.int
Večina poslank in poslancev je podprla to novelo zakona, podprl ga je tudi Državni svet. “Iz preprostega razloga, ker prinaša dobre stvari tako za slovenske vode kot za ljudi, ki živimo radi v Sloveniji ob vodah in z vodo. Voda je seveda veliko bogastvo. Slovenija je zelo bogata z vodo,” je pojasnil Vizjak. Na ministrstvu se namreč zavedajo, da nam marsikatera država zavida, da smo z vodo bogata dežela, zato je še toliko bolj pomembno, da z vodo ravnamo odgovorno.
Kot prvo rešitev vidi v reševanju obstoječega stanja rečnih vodotokov z več sredstvi iz sklada za vode, saj ocenjuje, da je bilo do sedaj namenjenega premalo denarja. “Predvsem za odstranjevanje plavja naplavin, torej za izboljšanje pretočnosti vodotokov z namenom, da vodotoki ob pojavu visokih voda ne poplavljajo, ne povzročajo torej škode ljudem, kmetijskim površinam,” je pojasnil. Sklad za vode je poseben namenski sklad s katerim približno podvajajo sredstva za vzdrževanje vodotokov. “To je prva rešitev, ki pravzaprav ni bila sporna.”
Druga rešitev, ki prav tako ni sporna je zagotavljanje sistemskih virov financiranja Inštituta za vode, namreč Inštitut za vode je pomemben inštitut na področju vodarstva v Sloveniji in prav je, da mu tudi sistematično zagotavljamo sredstva za delovanje.
Z novim zakonom se odpravlja možnost krčenja priobalnega pasu
Tretja rešitev, ki pa je vzbudila veliko prahu, po mnenju ministra brez potrebe, a verjetno tudi zaradi premalo razumevanja, pa je namen ministrstva, da z novelo zakona omejijo možnost pozidave priobalnega pasu. Priobalni pas, to je 15 metrski pas ob vodotokih prvega reda, vodotoki prvega reda so praktično vse slovenske reke in jezera, potoki oziroma vode drugega reda imajo ožji priobalni pas. “Torej z zakonom odpravljamo možnost krčitve tega priobalnega pasu z uredbo vlade za namen pozidave bodisi objektov zasebne rabe,” je dejal.
Ko govorimo o zasebnih objektih se pri tem nanašamo tudi na tovarne, posebej kritične pa so tiste, ki upravljajo s strupenimi snovmi, zasebni objekti pa so prav tako tudi vile in hiše. “Menim, da mora biti priobalni pas res rezerviran zgolj za tiste posege, ki nosijo neko širšo rabo, širši korist, ne pa za neke individualne zasebne potrebe. Torej mi z novelo zakona ožimo možnost pozidave ali pa posegov na priobalna zemljišča,” je še pojasnil. Podporniki referenduma pa ministrstvu očitajo ravno nasprotno, in sicer, da odpirajo vrata za številne nove pozidave, kar pa po njegovem pojasilu ne drži. Vsakdo, ki si je zakon prebral je več kot lahko prepričan, da je, da zakon uveljavlja možnost dodatne zaščite priobalnega pasu,” je še pojasnil. Na ministrstvu so prepričani, da bi si morali posamezniki
Ali gre za ščitenje zasebnih interesov s strani pobudnikov?
S tem zaščite tudi biodiverzitete ob vodotokih, tudi nenazadnje virov pitne vode. Z manj pozidave na priobalnem zemljišču bo tudi dodatno zagotovljen prostejši dostop do priobalnega zemljišča, namreč kar veliko primer je, ko so ljudje pozidali praktično tudi kompletno obalo in z raznimi ograjami preprečujejo dostop do voda prav tam, kjer so si pač oni zgradili te svoje zasebne objekte. “To poslej nebi bilo več možno in jaz res ne razumem teh pobudnikov referenduma, ali gre tu bolj za politično neke razloge, nasprotovanja češ bodimo proti tej občutljivi temi in bomo s tem tudi proti vladi, ali pa gre pravzaprav tudi za ščitenje določenih zasebnih interesov, ki danes lahko pozidujejo priobalni pas, poslej ga pa več ne bodo mogli. Tudi to je možno,” je dodal.
Uroš Macerl iz iniciative za pitno vodo je prepričan, da je zakon škodljiv. Potem ko je ministrstvo umaknilo 69. člen zakona, pa jim je še vedno sporen 37. člen, ki dovoljuje gradnjo na priobalnem območju in sicer dovoljuje gradnjo enostavnih objektov in pa gradnjo objektov za javno uporabo. “Dejstvo je, da so ti enostavni objekti lahko zelo zelo sporni, zato ker pričakujemo, da se bo začela dela neka invazija teh gradenj, ker za te enostavne objekte se ne potrebuje gradbenega dovoljenja, so lahko to objekti velikosti do 10 kvadratov, do 40 kvadratov in tudi sto kvadratov,” je dejal Macerl. Pri tem meni, da lahko preprosti objekti lahko poleg čolnarn pomenijo tudi gradnjo nakupovalnih centrov, hotelov in vse ostalo.
Glede na to, da je bilo v preteklosti dovoljeno graditi hiše, vile in vse ostalo, je njegovo mnenje v tem primeru nasprotno temu, kar zakon opredeljuje, a temu prej niso nasprotovali. Glede na to, da nov zakon ne opredeljuje več nobenih novih gradenj, temveč jih omejuje je mnenje naravovarstvenikov izjemno nasprotno temu, kar pa so prej dovoljevali. “V tem, ozkem priobalnem pasu se površinske vode filtrirajo preden nas začnejo napajati, preden napajajo te podtalne vode, ki jih potem mi pijemo. In ta pas je izredno pomemben, ker v tem priobalnem pasu najdemo največ življenja, največ biodiverzitete, največ habitatov, vsega kar potem prečisti to vodo in seveda vsi si želimo, da bi in tudi na nek način je ta priobalni pas, na nek način je to javno dobro, kjer ima vsak državljan možnost, da se sprehodi, da pride tja, se usede ob reko, ob jezero, ob morje in se te zadeve ne smejo zagrajevati,” je dejal.
V prejšnjem zakonu je bila gradnja dovoljena na podlagi političnih odločitev
Macerl v nadaljevanju zanika, da bi v prejšnjem zakonu bilo dovoljeno graditi ob vodi, a podatki ministrstva in realnost pričata drugače, kar sicer kasneje prizna Macerl: “Prejšnji zakon je sicer dovoljeval izjemo, zožitve tega priobalnega pasu, ampak samo za izjemno pomembne objekte.” Dovoljenje za “izjemno pomembne pomembne” objekte so se lahko pridobila le na vladnem nivoju, a prav do tega je bil kritičen Vizjak, saj z novim zakonom želijo urediti, da bo o takšnih zadevah odločala stroka in ne več politika.
