Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je glede interpelacije, ki jo je vložila leva opozicija, uvodoma zatrdil, da se mu glede na vsebino očitkov zdi, da želijo predlagatelji interpelacije ustvariti vtis, da je njegovo ministrovanje nedopustno. “Predlagatelji za očitke nimajo nobenih argumentov in dokazov, navajajo netočnosti, zato interpelacijo v celoti zavračam,” je poudaril minister in dodal, da meni, da pri današnji interpelaciji sploh ne gre za kritiko njegovega dela, čeprav se to želi tako prikazati, temveč se ga interpelira samo zato, ker je minister te vlade.
Marjan Dikaučič poudarja, da zagovarja pravno državo, še posebej pomembno pa se mu zdi, da v teh kriznih časih pravna država deluje. “Zavedam se, da bom danes deležen obtožb in natolcevanj, verjetno tudi nizkotnih. Vse to bom poslušal, saj je to moja dolžnost. Že na tem mestu pa lahko rečem, da vem, da delam prav in da me pri tem podpira vlada in moji izjemni sodelavci na ministrstvu.”
Delo ministra za pravosodje je Dikaučič prevzel 15. junija letos in dejstvo, da ni imel 100 dni miru pravi, da lahko razume, saj delujemo v razmerah, ki so vse prej kot lahke oziroma normalne. Pravi, da pa težje razume, da se mu v interpelaciji po eni strani očita, da deluje proti vladavini prava, po drugi pa se mu očita sledenje črki zakona in temu, da presojo nezakonitosti prepušča sodstvu. “Sprašujem se, kaj dejansko mi predlagatelji interpelacije očitate? Torej, da ne sledim vladavini prava ali da ji sledim preveč striktno?”
10:47 Maša Kociper: Nekaj več kot pet mesecev je minilo odkar je bil Dikaučič potrjen za ministra. Že ob njegovi predstavitvi za kandidaturo smo bili v stranki SAB sila skeptični.
10:30 Dušan Verbič: Predlagatelji interpelacije ministru Dikaučiču danes očitajo marsikaj. Od njegove z ustavo zagotovljene svoboščine do dela oziroma izbire poklica, politične neizkušenosti, neupoštevanja pravnih aktov, ustave in sklepov vlade, prizadevanja za čim hitrejše imenovanje evropskih delegiranih tožilcev, do neposeganja v resorje, ki niso v njegovi domeni. V SMC sicer lahko razumemo težnjo predlagateljev, katere rezultat je današnja spisana interpelacija. Neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev na kar se navezuje prva točka interpelacije je saga, ki se po mnenju SMC vleče res predolgo. Neizpodbitno dejstvo pa je, da je minister Dikaučič od svojega imenovanja naredil vse kar je v njegovi pristojnosti, da bi Slovenija čimprej imela v Evropskem javnem tožilstvu tudi evropska delegirana tožilca. To je z objavo razpisa tudi storil.
Dejstvo je, da ministra zavezujejo veljavni pravni akti te države, to je Ustava RS, zakoni in vladni akti. Akti so veljavni dokler sodišče ne odloči drugače. Ministra pa zavezuje tudi odločitev sodišč. Veseli nas, da smo minuli četrtek naredili korak v pravo smer in odločili, da Evropskemu javnemu tožilstvu začasno predlagamo dva kandidata vse dokler se postopek imenovanja kandidatov ne zaključi. V kolikor ste predlagatelji prepričani v nezakonitost javnega poziva državnim tožilcem k vložitvi kandidatur, naj vam postavimo naslednje vprašanje: Kako si potem razlagate, da sta se tožilca, ki sta po funkciji zavezana k varstvu zakonitosti v tej državi, prijavila na razpis? Mar ni to jasen pokazatelj, da ga očitno nimata za nezakonitega?
10:23 Tadeja Šuštar Zalar: Interpelacija je institut vsakokratne opozicije. Z njo lahko opozori na določene probleme v družbi oziroma natančneje na probleme, ki jih ima posamezni resor znotraj vlade. Ugotavlja se politična odgovornost ministra. Očitki v interpelaciji ministra se morajo nanašati na pravno določeni okvir pristojnosti, ki ga pokriva določeni minister oziroma ministrstvo. Poslanci NSi smo ob imenovanju ministra pozdravili ministrove načrte glede digitalizacije pravosodja na vseh področjih, etično uporabo inteligence ter izvedbo nekaterih investicij na področju pravosodja, ki se načrtujejo že vrsto let. Prav tako smo pozdravili načrt prenove insolvenčne zakonodaje, s katero bi predvsem s hitrimi postopki pripomogli k ohranitvi zdravih jeder gospodarstva in ohranitvi delovnih mest ob čim boljšem poplačilu upnikov. Današnja razprava je vsekakor tudi priložnost, da nekaj povemo o stanju na področju pravosodja in naših rešitvah.
Krščanski demokrati pravosodje vidimo kot nujno orodje za zagotavljanje pravičnosti, mirnega sobivanja in ustvarjanja v družbi, hkrati pa kot pomemben element naše državotvornosti. Opozicija je vse od nastopa te vlade skrajno ostra pri oblikovanju svojih očitkov glede tako imenovanega razkroja pravne države. Kljub temu pa je delegacija Evropskega parlamenta, ki je pri nas med drugim preverjala stanje pravne države, izpostavila, da javne institucije in javni organi delujejo. Zaupanje v slovensko pravosodje je sicer težava že dolga leta. Glede na raziskavo Evropske komisije je bila večja težava v letih, ko so bile na oblasti levo usmerjene vlade. Razveseljivo je, da se stanje v zadnjem obdobju nekoliko izboljšuje. Zaupanje Slovencev se sčasoma rahlo popravlja.
Verjetno se strinjamo, da je položaj ministra ena od najbolj odgovornih funkcij v državi. Posameznik, ki zaseda tako visoko funkcijo mora biti oseba z absolutno osebno in moralno integriteto. O tem najbrž ni nobenega dvoma. V državah z razvito demokracijo je to popolnoma samoumevno. Brž ko se pojavi resen sum določene nepravilnosti, ki bi jo zagrešil nek funkcionar, sledi nemudoma odstop s funkcije. Poudarjamo pa, da mora biti takšen sum resen in utemeljen. Poslanci NSi ne bomo podprli predlagane interpelacije, ker minister ni politično odgovoren za očitke v sami interpelaciji.
10:12 Nataša Sukič: Že ob njegovi kandidaturi smo bili presenečeni, za javnost je bil namreč popolni anonimus. V Levici smo se prvič srečali z njim šele ob nastopu kandidature in ni nas prepričal. Še več, zbujal je sume, da z njegovo kandidaturo ni vse v redu, da je dejansko samo figura, ki mora odigrati točno določeno vlogo v Janševem dramoletu. Podobno vlogo kot jo igra ministrica Simona Kustec. Naši sumi so se žal v nekaj mesecih njegovega ministrovanja več kot potrdili. Biti minister za pravosodje je ena najvišjih in najbolj odgovornih funkcij v izvršni oblasti. Vsaj morala bi biti. A stvari se radikalno spremenijo, ko si ministra za pravosodje izmislita in zaželita Zdravko Počivalšek in Janez Janša.
10:05 Meira Hot: Gospod minister niste interpelirani zato, ker ste član te vlade, temveč zato, ker ste opustili dolžno skrbnost pri vašem delu. Ravno tako kot vaša kolegica od katere ste prevzeli štafeto. Ni bila interpelirana ker je bila ženska, ampak ker je bila slaba ministrica. V vsaki normalni, zreli in demokratični državi bi morali biti funkcionarji zgled ostalim državljankam in državljanom. Še posebej minister za pravosodje je tisti, ki bi izmed vseh ministrov moral uživati najvišjo stopnjo zaupanja med ljudmi in vselej ravnati zakonito, pošteno in transparentno. Minister za pravosodje bi morala biti ugledna, spoštovana in pravno neomadeževana osebnost.
Prepričani smo, da vi niste zaupanja vredna oseba. Čeprav ste danes minister za pravosodje je naravnost abotno in absurdno, da delo uslužbenca na pravosodnem ministrstvu ne bi dobili, ker ne izpolnjujete niti formalnih pogojev. Nimate potrdila, ki se zahteva za delo v javnem sektorju, torej potrdila o nekaznovanosti in da niste trenutno v kazenskem postopku, ker pač ste. Vi bi morali biti prvi branik prava, pravne države. Vlada je skoraj vse protikoronske ukrepe sprejela sama z odloki, brez Državnega zbora RS, brez ustrezne zakonske podlage. Spet tukaj je vaša odgovornost, individualna in kolektivna. Odgovorni ste za to, da se v Republiki Sloveniji pod krinko protikoronskih ukrepov zavestno krši načelo delitve oblasti. Ustava jasno določa, da omejevanje človekovih pravic odloča izključno zakonodajalec. Torej neposredno izvoljeni predstavniki ljudstva in to je odraz delitve oblasti, demokratičnosti in pravne države. Posegi v človekove pravice in svoboščine so možni le pod posebnimi merili, da so primerni, sorazmerni in nujno potrebni. Vi sodelujete v vladi, ki povzroča erozijo pravne države in ruši ustavni red Republike Slovenije.
9:40 Minister Marjan Dikaučič:
Minister je pojasnil, da je interpelacija institut, s katerim se ugotavlja politična odgovornost ministra. Ustava RS v 118. členu odreja število poslancev, ki lahko vložijo interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra ter večino, ki je potrebna za razrešitev. Ob tem pa je pojasnil, da lahko minister odgovarja le za očitke iz pristojnosti svojega resorja. Drugačna razlaga bi bila po njegovih besedah nedopustna, saj bi pomenila, da se lahko ministra razreši za dejanja oziroma opustitve, za katere sploh ni pristojen na podlagi zakona in kot tak ni zanje odgovoren.
Sodišče je pristojno, da odloča o zakonitosti vladnega sklepa in javnega poziva
“Predlagatelji mi najprej očitate odgovornost za objavo drugega javnega poziva k vložitvi kandidature za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev. Predlagatelji ste ta razpis označili za nezakonitega, sam pa imam do takšnih navedb precejšnje zadržke. Kot sem že večkrat poudaril, o nezakonitosti lahko odloča samo sodišče.” Na tem mestu je minister spomnil, kako je nacionalni postopek imenovanja kandidatov za dva evropska delegirana tožilca potekal. Prvi javni poziv k vložitvi kandidatur za njuno imenovanje je bil objavljen 9. oktobra 2020. 27. maja je vlada sprejela sklep, s katerim je ugotovila, da se ta javni poziv po zakonu šteje za neuspešnega. Upravno sodišče je nato 1. julija letos izdalo sklep o zavrženju tožbe dveh kandidatov z zahtevo za začasno odredbo in ministrstvo za pravosodje je nov poziv k vložitvi kandidatur objavilo 9. julija. Ker je bila 4. avgusta vložena nova tožba z zahtevo za začasno zadržanje je ministrstvo za pravosodje počakalo na odločitev pristojnega sodišča o navedeni tožbi. Sodišče je namreč po besedah ministra edino, ki je pristojno, da odloča o zakonitosti vladnega sklepa in javnega poziva.
Upravno sodišče je s sodbo z dne 4. oktobra letos odločilo, da se sklep vlade z dne 27. maj odpravi in zadeva vrne toženi strani, torej Republiki Sloveniji v ponovni postopek. Pri tem je poudaril, da o vsebinskih razlogih, zaradi katerih je bila tožba vložena, sodišče ni odločalo. Niti ni sodišče kakorkoli odločalo o zakonitosti novega javnega poziva. “Glede na odločitev upravnega sodišča, da odpravi sklep vlade in zadevo vrne vladi v ponovni postopek, sem sprejel odločitev, da izdam sklepa o zavrženju kandidatur, vloženih na podlagi novega javnega poziva. Na tem mestu lahko zagotovim, da bomo na ministrstvu za pravosodje še naprej delovali zakonito,” je zatrdil.
Pregon kaznivih dejanj v zvezi z nezakonito porabo evropskih javnih sredstev mogoč že sedaj
V interpelaciji je tudi navedeno, da naj bi se do imenovanja evropskih delegiranih tožilcev izognili nadzoru nad porabo evropskih sredstev in da naj bi se raven zaščite interesov EU v Sloveniji znižala. “Poudarjam, da je bil in je pregon kaznivih dejanj v zvezi z nezakonito porabo evropskih javnih sredstev mogoč že sedaj in ne glede na imenovanje evropskih delegiranih tožilcev. Kazenski zakonik namreč v 229. členu opredeljuje kazniva dejanja goljufije na škodo Evropske unije. V 4. odstavku 257a. člena pa kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev EU.” Ta kazniva dejanja tako lahko preganja že imenovani evropski tožilec iz Slovenije ali pa državni tožilci iz Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije.
Pisci interpelacije prikazujejo izkrivljena dejstva
Dikaučič je spomnil, da je evropski komisar za pravosodje nekdanji ministrici za pravosodje aprila letos sporočil, da neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev iz Republike Slovenije ne bo zavrlo začetka učinkovitega delovanja evropskega javnega tožilstva. Predvidena je namreč možnost, da pooblastila odgovornosti in obveznosti evropskih delegiranih tožilcev izvaja nadzorujoč evropski tožilec, ki pa ga Slovenija ima. “Da bi kljub vsem pravnim zapletom, ki so do sedaj nastali, Republika Slovenija končno le posredovala predlog dveh kandidatov, je vlada novembra letos sprejela sklep v katerem predlaga imenovanje kandidatov, ki sta se prijavila na javni poziv z dne 9. oktobra 2020 in ju je izbral Državnotožilski svet in sicer za čas dokler ne bo uspešno zaključen nacionalni del postopka imenovanja kandidatov.” Očitki, kako naj bi bilo v interesu ministrstvain pa vlade, da se čim dlje zavlačuje z imenovanjem, toliko bolj nerazumljivi. “Ministrstvo in jaz sam delamo v okviru pooblastil, da bo Slovenija imela čimprej dva evropska delegirana tožilca. Žal mi je, da pisci interpelacije prikazujete izkrivljena dejstva,” je poudaril.
9:05 Poslanka iz vrst LMŠ Tina Heferle je v uvodu razprave o interpelaciji ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča dejala, da naj bi v mandatu ministra iz omare padlo toliko okostnjakov, da bi minister odstopil že sam in interpelacije sploh ne bi bilo potrebno vlagati. Pravi, da si upa trditi, da Dikaučič ne bi postal minister, če bi ta že v času svoje predstavitve dal vse karte na mizo. Po njenih besedah je pri opravljanju svoje funkcije opustil dolžno skrbnost in dolžno ravnanje, funkcijo pa naj bi opravljal nevestno, je navedla po poročanju STA.
“Enako politično odgovornost ministru očitamo, pri vprašanju imenovanj in napredovanj državnih tožilcev. Tu se ministrova opustitev dolžnega ravnanja odraža v tem, da ali naklepno ali iz malomarnosti ne poskrbi za zapolnitev prostih mest. Dejstvo, da se več kot eno leto zadržuje imenovanje točno določenega tožilca, predstavlja nedopustni in neposredni pritisk vlade, s tem pa tudi pravosodnega ministra Dikaučiča na neodvisno in samostojno funkcijo državnega tožilstva,” je zatrdila in dodala, da naj bi ministra krasilo izigravanje sodnega sistema, izmikanje sodnim organom z ne prevzemanjem sodnih pošiljk, izmikanje plačilu komunalnega prispevka in na žalost pravne države, sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin. “Vse našteto bi moral biti zadosten razlog, da danes ministru Dikaučiču izglasujemo nezaupnico. Vendarle gre za našo pravno državo in danes ne bi smeli dopustiti, da ta poklekne pred posameznikom,” je zaključila.
