Piše: C. R.
Slovenske železnice z nakupom 20 potniških vagonov in štirih novih večsistemskih lokomotiv nadaljujejo posodobitev voznega parka. Po besedah direktorja SŽ-Potniški promet Mihe Butare in ministra Bojana Kumra s tovrstnimi naložbami izboljšujejo kakovost javnega potniškega prometa. Posel je vreden 97 milijonov evrov.
“S tem uresničujemo četrto fazo razvoja potniškega prometa v mednarodnem okolju. Naš cilj je, da v naslednjih treh do štirih letih postanemo glavna prestopna točka iz jugovzhodne Evrope v zahodno in severno Evropo in ravno ta posel nam bo to omogočil,” je ob podpisu pogodbe včeraj izpostavil Miha Butara. Kot je pojasnil, so vagoni bolj udobni in nizkopodni, kar bo omogočalo lažji dostop gibalno oviranim osebam. “S tem prenavljamo vozni park, ki je bil precej zastarel,” je ponovil.
Gre za štiri interoperabilne električne lokomotive Siemens Vectron, namenjenih vleki mednarodnih potniških vlakov. Lokomotive bodo opremljene z najsodobnejšim varnostnim sistemom ETCS in bodo omogočale delovanje v osmih državah (Sloveniji, Avstriji, Hrvaški, Madžarski, Srbiji, Nemčiji, Češki in Italiji do Trsta), brez potrebe po menjavi na mejnih postajah. Njihova najvišja hitrost bo 200 kilometrov na uro. Ob nakupu novih vlakovnih kompozicij je izpostavil, da se obenem zaključuje prevzem še zadnjih od 72 Stadlerjevih vlakov.
S tovrstnimi nakupi ciljajo na učinkovit javni prevoz. V prihodnje nameravajo po njegovih besedah investirati še v 40 do 45 novih vlakov, s čimer bi se še bolj približali evropskim standardom. Posel je vreden okoli 97 milijonov evrov, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo iz sklada za podnebne spremembe prispevalo 44 milijonov evrov.
Tudi Bojan Kumer je poudaril, da z novimi vlaki izboljšujejo kakovost javnega potniškega prometa, kar po po njegovi oceni vodilo tudi v rast števila potnikov. Kot je dodal, s tovrstnimi ukrepi znižujejo mobilnostno revščino, pri čemer je izpostavil še izboljšave zakonodaje
Minister je dodal, da je bila Slovenija na repu EU po prevoženih kilometrih v javnem potniškem prometu. “Zdaj se vendarle premikamo navzgor, kar nas seveda veseli, imamo še ogromno dela,” je dodal.
Direktor Siemens Mobitily Slovenia Aleš Napast je poudaril, da njihovo podjetje že 25 let ponosno sodeluje s SŽ pri obnovi oziroma modernizaciji železniškega prometa in med drugim poudaril, da kompozicije s svojo večsistemsko zasnovo omogočajo prečkanje meja brez ovir, torej brez prekinitve z varnostnimi sistemi. Izvršni direktor Skupine Magyar Vagon Laszlo Ludvig pa je poudaril, da bo ta izvozni projekt za Slovenijo omogočil skupini Magyar Vagon, da se uveljavi ne le na domačem trgu, temveč tudi mednarodno z domače razvito serijo vagonov IC+. Dobava novih vagonov je načrtovana med junijem in oktobrom 2028, dobava lokomotiv pa med aprilom in majem 2027.
Vendar pa se glede mednarodnih vlakov Slovenija vse bolj uvršča med manj prijazne države za mednarodne linije.Prejšnji teden so v Avstriji odprli novo železniško progo med Gradcem in Celovcem, ki je pot med mestoma skrajšala na 41 minut. Nova 130-kilometrska proga Koralm oziroma Goliška železnica, katere del je tudi eden najdaljših železniških predorov na svetu, predstavlja pomemben del evropskega prometnega koridorja, piše avstrijska tiskovna agencija APA. Železniška proga naj bi znatno skrajšala potovalne čase in izboljšala železniške povezave med severno in južno Evropo. Vožnjo z vlakom med Gradcem in Celovcem bo skrajšala s skoraj treh ur na 41 minut, saj omogoča hitrost vožnje do 230 kilometrov na uro.
Kot je ob uradnem odprtju poudaril avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, železnice že od 19. stoletja medsebojno povezujejo regije. Njihov pomen po njegovih besedah ostaja velik tudi danes. “Ta stoletni projekt ni stoletni projekt le za Avstrijo, temveč tudi za Evropo,” pa je dejal Eric von Breska z generalnega direktorata za mobilnost in promet pri Evropski komisiji. Nova železniška proga po njegovih besedah predstavlja bistveni del prometnega koridorja, namenjenega povezovanju morskih pristanišč med Poljsko in Italijo.
Vrednost projekta, v okviru katerega so prva gradbena dela stekla leta 1999, je po podatkih družbe za upravljanje avstrijskih železnic ÖBB približno 5,9 milijarde evrov, od tega je več kot 600 milijonov evrov evropskih sredstev. Osrednji del proge je 33 kilometrov dolg predor Koralm, eden najdaljših železniških predorov na svetu. Skozi predore poteka skupno 50 kilometrov nove povezave. V okviru projekta so zgradili tudi več kot 100 mostov. Polni učinek železnice Koralm se bo po navedbah ÖBB pokazal po dokončanju drugih večjih infrastrukturnih projektov. Med njim je tudi bazni predor Semmering, ki naj bi od leta 2030 znatno pospešil železniško povezavo med Dunajem in Gradcem.
To pa seveda pomeni, da bo nova proga tudi del nove mednarodne povezave med Dunajem in Trstom. Seveda mimo slavne “južne železnice”, ki teče skozi Slovenijo. Namreč, nova povezava bo odslej tekla preko Štajerske, Koroške, Tirolske in Furlanije-Julijske krajine. Namreč, do sedaj se je neposredni prevoz z vlakom med Dunajem in Trstom izvajal s podaljšanjem linije Eurocity Emona, pot med Dunajem in Ljubljano je trajala najmanj šest ur. Do Trsta traja prevoz najmanj dodatni dve uri, kar pomeni najmanj osemurno vožnjo čez Slovenijo. Z novo povezavo, ki se izogne Sloveniji, pa je mogoče priti z vlakom iz Dunaja do Trsta (ali obratno) že v dobrih šestih urah. Čeprav je po kilometrini pot po novi trasi daljša, pa je kakovost infrastrukture precej boljša. Kar predstavlja tudi nevarnost, da bi Slovenijo zaobšel tudi tovorni promet.
