Piše: C. R., STA
Po mednarodnem dnevu žensk, 8. marcu, bodo danes znova v ospredju vprašanja žensk, tokrat tistih z otroki. V Sloveniji se je namreč v 90. letih ustalilo, da je materinski dan tako kot pred letom 1941 25. marca. Iz statistike pa izhaja, da ženske razumejo materinstvo kot zelo odgovorno. Za otroka se odločajo vse kasneje, rojstev pa je vse manj.
Ženske v Sloveniji so leta 2023 rodile najmanj otrok v 102-letni zgodovini spremljanja števila rojstev. Na svet je privekalo nekaj manj kot 17.000 novorojenčkov. Prav tako tudi začasni podatki za lani nakazujejo, da bo število rojenih med najnižjimi do zdaj, je navedel državni statistični urad.
Matere so bile leta 2023 ob rojstvu prvega otroka povprečno stare 29,7 leta, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti še malenkost več. Ob rojstvu vseh otrok so imele medtem 31,1 leta, kar ostaja nespremenjeno od leta 2019 naprej.
Iz statistike izhaja tudi, da je otrok, ki jih rodijo neporočene matere, vse več. Najmanj jih je bilo v 60. letih, ko je bilo neporočenih mater približno devet odstotkov. Prvič pa so neporočene matere rodile več kot polovico vseh otrok leta 2007.
Med materami z dvema otrokoma, starimi od 18 do 64 let, je stopnja delovne aktivnosti leta 2023 znašala več kot 85 odstotkov, tako da je bila v EU višja le še na Švedskem. Med materami s tremi otroki ali več pa jih je bilo v naši državi delovno aktivnih več kot 77 odstotkov, s čimer so se v EU uvrstile na četrto mesto.
Obeleževanje materinskega dne se je v Evropo preneslo iz ZDA, kjer je v navadi od leta 1910. Evropske navade, povezane z materinskim dnevom, denimo obisk staršev in obdaritev matere, pa imajo medtem po ugotovitvah raziskovalcev korenine v Angliji. Materinski dan v posameznih državah obeležujejo na različne dneve. V Sloveniji je to 25. marec, ki je v Katoliški cerkvi praznik Gospodovega oznanjenja. Na ta dan obeležuje obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.
Prvotno je bil 25. marec Gospodov praznik, že v 7. stoletju pa so ga v Španiji preoblikovali v praznik Marijinega deviškega božjega materinstva. “Najbrž zato, ker je bila na koncilu v Efezu leta 431 slovesno razglašena verska resnica o Marijinem božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je spet poudarila, da je to Gospodov praznik,” so v Katoliški cerkvi na Slovenskem zapisali na svoji spletni strani.
Cerkev je po ugotovitvah raziskovalcev s praznikom Pomladanske Marije prekrila predkrščansko obredje, s katerim so v stari Grčiji častili boginjo Kibelo, medtem ko je bila v starem Rimu znana kot magna mater, kar v prevodu pomeni velika mati. Ko so Rimljani zavladali v Sredozemlju, so romanizirane oblike Kibelinega kulta razširili po vsem cesarstvu.
