-0.9 C
Ljubljana
nedelja, 5 februarja, 2023

Matej Kovač: “V koalicijski pogodbi je polno ideološke govorice, ki smo je vajeni od slovenskih levičarjev”

Piše: Lea Kalc Furlanič

Kakor ocenjuje ekonomist Matej Kovač, je v koalicijski pogodbi nove vlade na področju fiskalne politike zmeda nasprotujočih si ciljev in ukrepov ter nejasnih opredelitev pojmov: »Kaj je ’celovit sistem progresivne obdavčitve’ ali kaj je ’povečanje davčne pravičnosti’, si vsak lahko predstavlja po svoje, a glede na odnos politikov nove koalicije do podjetnikov in samozaposlenih lahko pričakujemo korenito povečanje davkov.«

DEMOKRACIJA: Vaš kolega dr. Janez Šušteršič meni, da je osnutek koalicijske pogodbe nove vlade ekonomsko škodljiv, a ne samo za gospodarstvo, ampak tudi za ljudi, da je v njem ogromno stvari, ki bodo zahtevale veliko dodatnih sredstev. Kako vi ocenjujete koalicijsko pogodbo nove vlade?

Kovač: Pogodba prejšnje vlade je sestavljena mnogo bolj pregledno. Načela in temeljni cilji na eni dobri strani, nato so po področjih našteti razmeroma konkretni ukrepi (za vsako vsebinsko področje od 8 do 26 ukrepov) ter na koncu ena stran in pol o urejanju razmerij v koaliciji. Osrednje mesto so imeli ukrepi in usmeritve (26) s področja gospodarskega razvoja, prostora, okolja, infrastrukture in energetike. Vsak lahko sedaj oceni, v kolikšni meri je vlada delovala za uresničitev posameznih ciljev, kaj je dosegla in česa se sploh ni lotila. Glede na to, da ob pripravi pogodbe še ni bil znan katastrofalen obseg pandemije covida-19, ocenjujem, da je bilo veliko doseženega. Koalicijska pogodba Golobove vlade na področju ciljev govori o nekaterih problemih iz vzporednega vesolja, ki so jih izpostavljali dominantni mediji v zadnjih dveh letih in pol. Povrnili naj bi zaupanje v demokratične inštitucije in nosilce oblasti (kot da bi to zaupanje v preteklosti kdaj že obstajalo) ter bolj uveljavili sodelovanje s civilno družbo in stroko. Seveda že prvi tedni vlade kažejo, da bodo sodelovali le s tisto civilno družbo in tisto stroko, ki jih politično podpira. Strokovnjakom in civilnodružbenim ustanovam, ki so po njihovem kontaminirani s sodelovanjem s prejšnjo vlado, pa obetajo revanšizem.

DEMOKRACIJA: Katere točke koalicijske pogodbe se vam zdijo najbolj neustrezne, sporne in zakaj?

Kovač: Prvi konkreten škodljiv ukrep iz pogodbe, ki zbode v oči, je, da bodo zaradi spremenjenih okoliščin »uporabili vsa razpoložljiva politična in pravna sredstva za preklic« pogodbe o nakupu oklepnikov Boxer. Kaj so te spremenjene okoliščine, doslej niso pojasnili. Vojaška stroka meni, da so se varnostne okoliščine spremenile kvečjemu v prid dodatnim nakupom oklepnih transportnih sredstev. Če bodo povečali pravice brezposelnih do prejema nadomestila, tako da bodo povečali njihove pravice do proste izbire zaposlitve, se bo povečal obseg sive ekonomije, naraslo bo število fiktivno brezposelnih in upadla bo motivacija brezposelnih za prekvalifikacijo. Na področju fiskalne politike je v pogodbi zmeda nasprotujočih si ciljev in ukrepov ter nejasnih opredelitev pojmov. Kaj je »celovit sistem progresivne obdavčitve« ali kaj je »povečanje davčne pravičnosti«, si vsak lahko predstavlja po svoje, a glede na odnos politikov, ki sestavljajo vladno koalicijo, do podjetnikov in samozaposlenih lahko pričakujemo korenito povečanje davkov. Sicer je v pogodbi polno ideološke govorice, ki smo je vajeni pri slovenskih levičarjih. Nekaj je hvalevrednih ciljev in želja, a za moj okus bodo več preučevali kot delali. Besedo »preučili« uporabijo v pogodbi sedemindvajsetkrat, koalicijska pogodba prejšnje vlade pa niti enkrat. Fascinantno je, da tem, kjer bi bila strokovna analiza okoliščin in posledic na mestu (nakup Boxerjev, sprememba pravic brezposelnih, dohodnina), »preučevanja« ne predvidevajo.

DEMOKRACIJA: Golobove napovedi novih davkov državljane najbolj prizadenejo. Kaj se utegne zaradi tega dogajati v družbi, kateri sloji prebivalstva bodo potegnili najkrajši konec in kam bo to vodilo?

Kovač: Edini konkretni ukrep, ki ga napoveduje pogodba, je, da bodo z novim letom razveljavili določbe zadnje novele zakona o dohodnini z izjemo višine splošne dohodninske olajšave. Ta sprememba najrevnejših oseb kratkoročno ne bo prizadela, vsem drugim pa se bodo zmanjšali razpoložljivi dohodki. Ohranitev splošne dohodninske olajšave bo vladi omogočila, da realizirajo svojo obljubo o 800 evrih minimalne plače. Z neargumentiranimi ad hoc spremembami davčne zakonodaje povečujejo negotovost v poslovanju in na področju osebnega finančnega načrtovanja. Če res mislijo vladati osem let, bi se lahko lotili sistematične davčne reforme, ki bi naš davčni sistem do konca prvega mandata preuredila v bolj konkurenčnega in davkoplačevalcem najbolj prijaznega v regiji.

DEMOKRACIJA: Ta čas vlada oz. posebna skupina pripravlja načrt ukrepov za blažitev draginje energentov in hrane. Ob tem je Golob napovedoval regulacijo cen, tudi znižanje odkupnih cen kmetom. Vaša strokovna ocena teh napovedi? Kmetje že zdaj, ko so se povišale cene vstopnih surovin (gnojila, gorivo …), težko kmetujejo. Se nam obeta sesutje kmetijstva oz. samooskrbe?

Kovač: Če bi Golobova vlada res vedela, kaj lahko stori za ublažitev vpliva rasti cen na blaginjo prebivalstva, bi ukrepala, ne pa da sklicuje delovne skupine. Vlada SDS, NSi in Konkretno je takoj po cenovnem šoku zamrznila cene goriv in gospodinjstva oprostila plačila davščin na električno energijo. Kratkotrajna regulacija cen v dejavnostih, kjer so ponudniki kapitalsko močni, ima morda lahko več pozitivnih kot negativnih učinkov na blaginjo. Dolgoročno pa takih pogojev poslovanja ne zdržijo niti velika podjetja. Trgovci, kmetje in podjetja v predelovalni dejavnosti na regulacijo, ki povzroča izgubo, vedno takoj reagirajo z racionalizacijo ponudbe, ki dolgoročno prizadene nemoteno oskrbo in standard prebivalstva. Samo upamo lahko, da bo ostalo le pri pompoznih besedah ekonomskih analfabetov in sestankovanju delovnih skupin. Zelo visoka stopnja samooskrbe je v Slovenji zaradi naravnih danosti utopija, zaradi vse večjih negotovosti v mednarodni trgovini pa bi bilo potrebno, da se ohrani vsaj sedanji obseg samooskrbe. Golobova vlada kaže ideološko pogojen, sovražni odnos do kmetov, ki živijo od kmetijstva. Jaz tu računam na vzdržljivost slovenskega kmeta, ki je preživel še kaj hujšega kot to malomeščansko tranzicijsko epizodo, ki se nam obeta.

DEMOKRACIJA: Kadrovski cunami, ki se dogaja z novo vlado, dobiva vse večje razsežnosti: najprej povečanje števila ministrstev, potem seznam za »odstrel«, pa menjave v nadzornih svetih (npr. DUTB …), odstavitev Kreka z vrha NIJZ, pritiski in grožnje direktorju Narodne galerije in še kaj se bo nabralo. Kam bo nova vlada sploh pripeljala našo državo, če bo tako politično kadrovala?

Kovač: Revanšizem, ki ga napoveduje Golobova vlada, temelji na histeriji, ki so jo v odnosu do Janševe vlade kreirali dominantni mediji in družbenopolitični delavci. Janševa vlada je bila pri kadrovanju v nasprotju z vtisom, ki ga ustvarjajo mediji, v zadnjih dveh letih zelo zadržana. Pod Šarcem so v povprečju zaposlili, premestili ali napredovali 255 oseb na mesec, za časa Janševe vlade pa 177. Večinoma je zadnja vlada na vodstvena mesta v državnih podjetjih nastavljala nove ljudi, tako da njihovim predhodnikom po izteku niso podaljšali mandata. Za zaposlitve v javni upravi obstajajo predpisani kriteriji in to, da nekdo napove, da bo preučil nekaj tisoč imenovanj in napredovanj, dokazuje, da ne pozna sistema državne uprave in da o posledicah te ihtave napovedi ni dobro razmislil. Tako ustrahovanje se bo obrnilo proti vladi, saj ljudje z integriteto pač ne bodo sodelovali z njo. Odstop Ivana Simiča je glede tega poveden. Revanšistični odnos do vodilnih v zdravstvu, ki so nosili največje breme v epidemiji, pa ima lahko katastrofalne poledice za javno zdravje.

DEMOKRACIJA: Tako ob političnem kadrovanju kot o drugih potezah nove vlade, ki bi jih, če bi se dogajale pod Janševo vlado, mediji raztrgali, so slednji sedaj povsem servilni, Golobu domala jedo iz roke …

Kovač: Goloba in njegovo stranko so na čelo vlade postavili družbenopolitični delavci v dominantnih medijih. Dve leti so s sistematično negativno kampanjo proti vladi pripravljali teren za odrešenika. Ko je grozilo, da bo Golob s svojimi za širšo javnost neprijetnimi značajskimi lastnostmi pokvaril svoj volilni izid, so ga umaknili v karanteno. Logično je, da bodo mediji še lep čas zagovarjali svojo »investicijo«. Za tisti del javnosti, ki razmišlja s svojo glavo, so trenutni servilni izpadi družbenopolitičnih delavcev koristni. Novinarje brez integritete lahko izločijo kot verodostojen vir informacij in komentarjev za v prihodnje.

DEMOKRACIJA: Pred dnevi ste na svojem TW-profilu na izjavo novega zdravstvenega ministra Bešič Loredana, da v zdravstveni sistem dajemo 500 milijonov evrov, da ga poženemo do zgornjih meja, zapisali: »Nazadnje je Milojka Kolar poskusila s 136 milijoni evrov brez učinka na čakalne vrste. Trikrat več kot nič je še vedno nič. Janševa vlada je zaradi epidemije plačevala za dodatno obremenitev vsem. A potem Bešič Loredan pravi, da bodo nadaljevali zdravstveno politiko Janševe vlade?« Bi lahko ta vaš komentar nekoliko razširili?

Kovač: Zdravstvo je kritičen družbeni sistem v večini držav na svetu. V Evropi je pomanjkanje kadra največji problem, pri nas pa je še dodaten problem, da nimamo zdravstvenega zavarovanja v pravem pomenu besede zavarovanje, temveč s paradavčnim virom financiramo zdravstvene storitve, z davki pa še dodatno prispevamo k investicijam. Praviloma ZZZS plača samo načrtovane storitve, ne pa vseh, ki jih bolniki potrebujejo. Nabave so neučinkovite. Kratkoročno se v Sloveniji lahko rešujejo problemi samo tako, kot jih je v epidemiji reševala odhajajoča vlada – da se iz proračuna plača za več storitev po cenah, ki so za izvajalce storitev sprejemljive. Tak način seveda ni dolgoročno vzdržen. Način financiranja zdravstva bi morali povzeti po najuspešnejših zgledih v Sloveniji primerljivih državah. Napadanje zasebnih izvajalcev v zdravstvu, dodaten državni denar za investicije in dobavitelje, napadanje zaslužkov zdravnikov in ukinjanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja niso rešitve v tej smeri.

DEMOKRACIJA: Napoveduje se, da bo vlada znova oblikovala svoje stališče do vojne v Ukrajini? Kaj se nam v zvezi z odnosi z Ukrajino obeta?

Kovač: Prvi znaki, da se bomo stališča vlade do ruske agresije v Ukrajini sramovali, so že tu. Slovenije, na primer, ni med državami podpisnicami nedavnega poziva, naj se Ukrajini podeli status kandidatke za članstvo v EU. Me prav zanima, s kakšno utemeljitvijo bo zunanja ministrica pojasnila odsotnost slovenske podpore. Zaskrbljivo je, da Tanja Fajon delno podpira »Poziv vladi k razumnemu oblikovanju stališča do Ukrajine«, ki sta ga podpisala nekdanja predsednika Kučan in Türk, razen če se ta »delno« ne nanaša izključno na tisti uvodni del poziva, ko podpisniki označujejo Vladimirja Putina za vojnega zločinca. Predlog podpisnikov poziva, naj se ustavi oboroževanje Ukrajine, in ugotovitev, da je širitev Nata načela evropsko varnostno arhitekturo, koristita samo agresorju in sta sramotna, nevredna humanista. Morda se slovenskim podpornikom ruskega imperializma res zdi, da ni realnih možnosti, da bi ukrajinska vojska lahko v celoti pregnala agresorja s svojega ozemlja, a kakšno pravico imata slovenska vlada ali EU, da Ukrajincem odrekata pomoč pri obrambi njihove domovine? Vzporednice s predajo Sudetov Hitlerju so osupljive. Državniki v skandinavskih in baltskih državah ter v državah, ki mejijo na Ukrajino, mnogo bolje vedo, kaj je potrebno za prekinitev vojne, kot pa peščica zadrtih slovenskih levičarjev. In vsi se zavzemajo za učinkovito oboroževanje napadene države. Zgodovinar Timothy Snyder je v Frankfurter Allgemeine Zeitungu nedavno lepo pokazal, kako Putinova Rusija izpolnjuje vse kriterije, da jo lahko imenujemo fašistična država. Podpisniki poziva so se v zadnjih dveh letih deklarirali kot goreči antifašisti, sedaj pa predlagajo, naj se slovenska vlada zavzame za slabitev obrambne moči žrtve fašistične agresije.

DEMOKRACIJA: So se po vašem vedenju že znižali kakšni ekonomski in drugi kazalniki naše države? Kateri in zakaj?

Kovač: Ne, ne, z ekonomskimi kazalniki ne gre tako hitro, vsaj ne s tistimi, ki vsaj delno odražajo dobro ali slabo delo vlade. Tako kot prejšnja vlada tudi sedanja ni odgovorna za razmeroma visoko inflacijo. Tudi znižanje napovedane gospodarske rasti še ne odraža negotovosti, ki jo s svojimi voluntarističnimi napovedmi povzroča vlada. Nižje napovedi rasti odražajo predvsem geopolitična tveganja, povezana z vojno v Ukrajini pri naših najpomembnejših trgovinskih partnericah. Slovenija bo imela letos še vedno zavidljivo gospodarsko rast nekaj nad štiri odstotke. In ker najverjetneje ne bo neke večje krize v evropskem gospodarstvu, bo tudi brezposelnost ostala še kar nekaj časa na rekordno nizki ravni. Še vedno verjamem analizi Economista, da je Slovenija izšla iz covidne krize kot druga gospodarsko najbolje pripravljena država med vsemi članicami OECD. Če bomo priča gospodarstvu sovražnim ukrepom ali fiskalno neodgovornemu ravnanju nove vlade, se bodo problemi pokazali v številkah šele ob prvi večji krizi v Evropi.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine