Piše: Kavarna Hayek
Edina resnica je, da slovenske državljane (davkoplačevalce) z visokimi dajatvami, davki in prispevki (npr. RTV Slovenija) odira država. Tukaj možnosti izbire ni: če ne plačaš, kar so si birokrati v javni in državni upravi izmislili, ti finančna uprava blokira račun; če nimaš denarja, greš lahko v zapor; če se temu fizično upreš, lahko država uporabi silo in te ustreli. To je dejstvo in resnica.
Za razliko od zasebnih podjetij, ki ti ne vzamejo nič, če tega sam ne želiš. Prav tako te nobena trgovina ne sili (s pištolo na sencih), da kupiš krompir pri njej. Kar država počne ves čas. Ste si kdaj izračunali, koliko vam v resnici pobere država? Tudi do 80 odstotkov od tega, kar ste zaslužili.
Predsednik vlade Robert Golob s prstom kaže na glavnega krivca, zakaj ljudje drago plačujejo hrano: to so satanski trgovci, ki imajo (pre)visoke marže. On, dežurni Robin Hood, bo zdaj izračunal in ljudem pokazal, kje so cene za košarico nizke in kje so marže astronomske. Zakopal se bo v drobovje oblikovanja cene, ki jo vidimo na trgovski polici, ampak on že vnaprej ve, da je kriv pohlep kapitalistično naravnanih lastnikov trgovin. Kar je razumljivo. Če bo želel uresničiti vse, kar je napisano v koalicijski pogodbi in ustreči kapricam Levice, je – za razlago lastnih neuspehov in neuspeha načrtovane ekonomske politike, ki jo zagovarja – treba najti nekega polkovnika Lando, saj bo vojna proti trgovcem le izgovor prihajajočega centralno-planskega terorja in priročna podlaga za dokumentarni film ´Robert Golob Dobri in njegov boj proti zlobnim trgovcem´.
Najprej razčistimo, kaj je sploh marža. Človek namreč dobi občutek, da tisti, ki govorijo, da imajo trgovci (pre)visoke marže, pojma nimajo, kaj ta beseda pomeni.
Marža je razlika v ceni. Gre za razliko med nabavno in prodajno ceno. Odličen primer, kako poenostavljeno si maržo ljudje (in očitno tudi tisto na vladi) razlagajo, je naslednji zapis na družbenem omrežju Twitter: »Ko trgovina kmetu plača 30 centov za krompir in ga naprej prodaja po 1,49 evra, veš, da nekaj ne štima. Taka marža pač ni normalna.« Po tej logiki bi bila marža pri vsakem prodanem kilogramu krompirja 1,19 evra. Če bi to držalo, se človek vpraša, zakaj najbolj glasni kritiki trgovcev ne odprejo lastnih trgovin, znižajo maržo in pometejo s konkurenco, kjer so očitno zbirajo ljudje, katerih edini cilj je, da kot čebulo lupijo poštene ljudi. In kako to, da se nihče od trgovcev ni spomnil znižati cene z znižanjem marže in tako pritegniti nove kupce? Eeee, dragi moji, zato ker zadeva ni tako enostavna.
Nabavna cena ni tista, ki jo trgovec plača kmetu za krompir, ampak cena, kamor je treba prišteti manipulativne, administrativne in transportne stroške, logistiko, morebitne carine in druge davščine v tej verigi. Tako počasi dobimo prodajno ceno, kateri je treba prišteti še DDV, da dobimo ceno, ki jo plača potrošnik (kupec). Marža je torej pribitek …..
Nadaljevanje si lahko preberete TUKAJ.
