Piše: C. R.
V soboto sprejeti dogovor na podnebni konferenci v Glasgowu je z vidika izpustov toplogrednih plinov in njihovega omejevanja eno razočaranje več, je za STA dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Po drugi strani pa je bil dosežen napredek glede zagotavljanja finančne pomoči najbolj ranljivim državam in zaustavljanja izsekavanja gozdov.
“Bistveno za znanost in prihodnost je to, kako ambiciozne cilje si postaviti, in s tega stališča moram reči, da je spet eno razočaranje več. Od pariškega sporazuma je minilo že šest let in lansko leto ni bilo pogajanj, torej so imele države več kot dovolj časa za neke nove pogajalske ponudbe, pa se to seveda ni zgodilo,” je bila kritična Kajfež Bogatajeva.
Ob tem se je strinjala s številnimi drugimi kritiki končnega dokumenta, ki menijo, da bi se namesto k opuščanju premoga morali zavezati k dokončni opustitvi uporabe premoga.
“Ravno pri teh izjavah in dokončnem izpogajanem nedoločniku, da bomo opuščali premog, se kaže, da svetovni voditelji za moj okus živijo na nekem drugem planetu,” je ocenila. Znanost je namreč zelo jasna, da bi že do leta 2030 morali zmanjšati izpuste, idealno za 65 odstotkov. Vendar bi to pomenilo dokončno opustitev premoga do leta 2030 in znatno zmanjšanje rabe ostalih fosilnih goriv.
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj se obenem ne strinja z nekaterimi ocenami, da je kljub temu sporazumu cilj omejitve segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi še dosegljiv.
“Mislim, da ni. Zdaj nam ostane le še osem let, če vzamemo, da se bodo pogajanja na isto temo drugo leto še nadaljevala. V osmih letih pa dejansko tako močnega znižanja svet več ne more spraviti skupaj. To je neke vrste poraz, kar se tiče same podnebne znanosti. Kot da so vsa poročila, vsa opozorila, vse analize narejene za nekoga drugega, ne pa za odločevalce,” je opozorila.
Po njenem mnenju so lahko nad dogovorom upravičeno razočarani tudi pripadniki mlajših generacij. Pri tem je izpostavila, da mladih ni bilo veliko na konferenci, medtem ko so močno prisotnost imeli fosilni lobiji. Za slednje je prepričana, da so pri vsaki odločitvi vsaj malo imeli prste vmes. Ob tem upa, da bodo mladi postali še glasnejši in ne bodo odnehali.
A kot je poudarila, je na dogovor treba gledati širše. “Z drugih vidikov pogajanj, kot je recimo zagotovitev finančne pomoči državam v razvoju, ki so manj krive za podnebne spremembe, ki bi jim jo morale zagotovite bolj razvite države, tukaj pa je bil dosežen napredek,” je prepričana. Zaenkrat imamo pri tem sicer še vedno samo obljubo. Kako se bodo finančna sredstva zbirala in v kakšni meri, bo po besedah Kajfež Bogatajeve pokazala prihodnost.
Nekaj napredka je bilo doseženega tudi na področju zaustavljanja izsekavanja gozdov. Kot je izpostavila, so na tem mestu zaveze prvič nekoliko bolj natančne in eksplicitne, da bi se do leta 2030 ta proces moral zaustaviti.
Napredek predstavljajo tudi zaveze za zmanjšanje emisij drugega pomembnega toplogrednega plina, to je metana, ki se je prvič znašel na pogajalski mizi. “Seveda pri metanu je lažje, tukaj gre za boljše upravljanje z odpadi, živinorejo, riževimi polji itd. To se da veliko lažje, kot pa opustiti premog in nafto,” je ob tem pojasnila klimatologinja.
Nekaj upanja vliva tudi dvostranski sporazum med ZDA in Kitajsko, a pri tem ni bilo predstavljenih konkretnejših številk.
Kajfež Bogatajeva je prepričana, da bi morale vse države sprejeti podoben program zmanjševanja izpustov kot je program EU Pripravljeni na 55. “To je vzorčen primer, kako bi morale vse države reagirati, ker tukaj brez sodelovanja vseh ne bomo prišli daleč,” je dejala.
Vendar je ob tem izpostavila, da tudi uspešna konferenca še ne pomeni zagotovil za boljšo prihodnost. “Pariz je bil uspešen, pa se potem šest let ni zgodilo nič. Kjoto je bila uspešna konferenca, pa smo videli, da države kasneje niso uresničile svojih zavez,” je bila še kritična Kajfež Bogatajeva, poroča STA.
