Piše: Vančo K. Tegov
Sredi marca je sejem lovstva in sicer v okviru marčnih sejmov, ki jih pripravljajo na Celjskem sejmu. O poslanstvu lovstva ter dosežkih na tem področju bo videti, slišati in kaj novega zvedeti o tem, kaj se pravzaprav dogaja.
Ne morej sriti začudenja in razočaranja, da so bili popolnoma ignorirani oziroma niso bili prav pri nobenem zakonu in pravilniku povabljeni k sodelovanju. Še hujše, da prav s tem zakonom le nalagajo nove javne obveznosti. Pri tem nas pa država niti ne financira. Še več, jemljejo jim materialno podlago za delovanje. Nonsens, ki ga ni bilo od sedaj.
Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije, ki je ena redkih, ki se lahko dobesedno predstavi kot nevladna organizacija v polnem smislu. To pomeni nič od vlade a veliko koristnega opravi in napravi za državo. Od te vlade dobi le 50 tisoč evrov letno le za izobraževanje 20 tisoč lovcev. Pod to trenutno vlado, ki ima bor malo razumevanja za lovstvo in njegovo poslanstvo je bilo veliko napačnih korakov pri statusu na slabše, veliko nalog pa k jih morajo opravljati glede na poslabšanje pa ne bodo mogli opraviti.
“Kljub koncesijskim pogodbam z državo se materialna podlaga za delovanje lovskih družin oži, pogoji pa se zaostrujejo, kar bi lahko pripeljalo do tega, da lovci ne bodo več mogli izpolnjevati svojih obveznosti,” je opozoril. “Država stalno spreminja pogoje, koncesije ostajajo enake, materialna baza za naše delovanje se oža in na koncu koncev je za pričakovati, da v nekem trenutku mi svojih koncesijskih obveznosti ne bomo mogli več izpolnjevati,” je sklenil Kovšca. Če bi prenehali z delom, bi se populacije divjadi povečale, škode narasle, zoonoze pa bi lahko ogrozile urbana območja. Protestov sicer ne načrtujejo, a opozarjajo na resnost posledic. Ker pa lovstvo ne deluje izolirano od ostalega sveta, se odločevalci, in ne poznavalci, se pravi vlada in njena misnistrstva ne zavedajo da bodo na račun tega začeli prihajati penali ali kazni za neizvrševanja nečesa ki Slovenijo zavezuje da mora ravnati na podlagi že dolgo uveljavljne prakse.
Lovska društva morajo v svoje sprejeti vsakega norca, mafijaša in pretepača družinskih članov. Pravzprav vsakega motenca!
Še eno zelo veliko resnico, za katero se malo ve, je izpostavil, in sicer o tem, kdo je lahko lovec.
Lovec je lahko vsak ki ni »registriran« kot nekdo ki ima očitne vedenjske motnje, je le nekdo ki nima prekrška glede neprimernega razvanja z živalmi in naredi lovski izpit tertečaj rokovanja z orožjem in zdravsniški pregled, nakar mu upravna enota izda dovoljenje za nabavo orožja. Zdravniški pregled, ki ga opravljajo namreč ne zaznava vedenske motnje, nasilno ravnanje do družinskih članov.
Po zakonu o društvih se vsak lahko včlani v lovsko društvo. Prav vsak motenec je lahko član lovskega društva. Ne moreš ga zavrniti. Če ga, ti ga sodišče dodeli nazaj. Pravica posameznika po združevanju je do te mere absolutizrana da krati pravico drugim da ga morejo sprejeti v svoje vrste. Lahko so tudi delno moteni ljudje prisotni v lovskih vrstah. Pri zdravstvenem pregledu se ne ugotavlja vedenjski odklon posameznika, ki želi postati član lovskega društva. Tisti ki pretepa družinske člane je lahko lovec z orožjem. Kar je kurioziteta, marsikateri »kriminalec« ima v posesti lovsko orožje ker ga lahko pridobi dosti lažje kot po neki drugi podlagi. Prenekateri »kriminalec in pretepač je lahko član Lovskega društva znotraj LZS. O teh nonsensih bi zagotovo mogle teči beseda na za primerno mesto. Lahko se zadeva tako izrodi da postane družbeno nevarna. Namen obstoja lovskih društev in s tem lovca je povsem druge narave. To se mora potencirati. Lovec mora biti eminenca v družbi, pojem za čast in takorekoč viteštvo, ne pa izogibališče ali pista za izživljanje ali zdravlejnja frustracij. Če in ko bo to doseženo se lahko trdi da je poslanstvo lovca doseženo. Do takrat pa veliko “kilometrine” in pričakovanja da da se stvari z dvigom nivoja zavesti na tem področju do resnično potrebne ravni. Naj jim bo bodinja Diana naklonjena.
