Četrtkovi nasilni protesti po vsej Ljubljani so bili predvidljivi. Drhal je izstavila račun slovenski levici in medijem. Medijsko promoviranje nevarnih petkovih protestniških prestopnikov, ki so kršili vladne odloke o prepovedi zbiranja in opozicijsko zbujanje dvomov o varnostnih ukrepih, se je manifestiralo v koncentrirani negativni energiji z usmerjenim gnevom proti vladi.
Ljubljana se je za eno noč spremenila v Damask. Poleg kriminalcev, ki se redno udeležujejo petkovih protestov, so tokrat kulturno obogatitev ponudili člani balkanske različice teroristične organizacije BLM (ex Yugoslavian lives matter?). Bilo je divje. Mlajši moški, so kot podivjana zverjad razbijali po ulicah in tepli, kar je pač prišlo mimo, tudi nesrečnega fotoreporterja. Tekla je kri. Ne glede na to, kako so se mediji trudili ustvariti umetno distanco med petkovimi rednimi kršitvami javnega reda in miru (pa tudi vladnih odlokov), jih je Twitter prehitel: na stotine ljudi je delilo slike uporabnega idiota Galeta, ki se je udeležil nasilnega razvrata. Delili so tudi zajeme zaslona njegovega profila na Facebooku, kjer je vabil, da se 5. 11. zbere čim več ljudi – čeprav se je že po objavah vedelo, da bo krvavo. Delili so videoposnetke Anisa Ličine, ki je že prejšnji petek na levo-politično požegnanih protestih ustrahoval policiste. Delili so slike Zlatana Čordića, ki je na istih protestih snemalcu nasilno vzel kamero. Delili so slike neuravnovešenca, ko se je v Argentinskem parku (z Jenullom in Zlatkom v ozadju) drl »Ubi Janšo!« Delili so objavo mariborskega petkovega iskalca pozornosti Renata Volkerja, ki se je veselo hvalil, kako je v Ljubljano prišel z vlakom in se tako izognil policiji.
Odgovornost opozicije
In ko je Anže Božič, prvi agitprop brki komercialne televizije, spontano šel v reševanje vojaka Galeta in želel komercialko umetno distancirati od netenja protestov, so njemu v posmeh delili posnetke Popove Katarine Matejčič, ki je z Jašo Jenullom, neuradnim organizatorjem petkovih protestov, režirala enega od poletnih kolesarskih shodov. Twitter je odlično orodje. Predstavlja hitro, učinkovito in neposredno pot do ljudi, tudi ko si mainstream mediji tega ne želijo. Nikoli več ne bo nič skrito. In tudi to hinavščino je naplavilo na površje.
Nobenega dvoma ni. Opozicijski poslanci, tisti, ki so za sabo pustili prazna skladišča, so odgovorni. Vse poletje so se posmehovali varnostnim ukrepom. Do konca so vztrajali pri fantaziji, da z aplikacijo #OstaniZdrav Janša zbira podatke o prebivalcih ne glede na to, kako jim je stroka (in celo Nataša Pirc Musar!) dopovedovala, da ni tako. To je bilo na koncu ključno, da ljudje aplikaciji niso zaupali. Medijska robinhoodizacija petkovih protestov, ki so se ga udeleževali tudi kriminalci iz četrtkovega, je dal skrajnežem dodaten zanos. Čisto nič niso skrivali, da se pripravlja Armageddon. Facebook je bil poln slik bejzbolskih kijev (tudi tiste Jankovićevega svetnika Starihe). Podobno kot leta 2012, ko so bile nasilne tolpe, ki so hodile k politikom na dom, ključni del pohoda levice na oblast. Da se je opozicija povsem moralno iztirila, dokazujejo nore insinuacije padlega premierja Šarca, da je nasilneže podtaknila desnica, da bi diskreditirala petkove »miroljubne« proteste (saj veste, tiste, kjer se derejo ubi Janšu, napadajo novinarje in kličejo k koncu parlamentarne demokracije). Takšne insinuacije lahko razumemo kot svojevrstno freudovsko priznanje krivde. Uporabni idioti, ki so jih šest mesecev uporabljali za kladivo, so jih s povratno silo udarili po nosu. Zato je danes večini Slovencev jasno. RTV Slovenija, Pop TV, LMŠ, SD, SAB in Levica so mesece nevede klicali kriminal, da opravi isto umazano vlogo kot pred sedmimi leti.
A kaj jim je tega treba? Zakaj tak divji boj za oblast prav zdaj? Zakaj ne bi počakali leto in pol, da se končno dokažejo na volitvah, čeprav z Damijanovo stranko CHF.
V prvi vrsti gre za denar
Prerok na zastareli ljubljanski avtobusni postaji je dobro povedal z grafitom (sic): »Ubistvu ni nobene ideologije več. Boj za ablast, je boj za keš.« Župan Janković ga že mesece ni odstranil, saj misli, da ni namenjen njemu. Koalicija je sile tranzicijske levice močno presenetila, ko je naznanila, da se projekta demografskega sklada, ki bo vseboval vse premoženje oz. kapitalske naložbe države, nameravajo lotiti z vso resnostjo. Strategi frajlauf vlade Marjana Šarca niso niti v sanjah razmišljali, da bi bilo kaj takega mogoče v tako kratkem času. Združitev SDH, DUTB, DSZ, KD in NSPIZ pod eno krovno organizacijo obljublja večjo preglednost in potencialno agilnost korporativnega upravljanja, hkrati pa pomeni hud udarec za korporativna omrežja tranzicijske levice, ki ji je v zadnjem desetletju prost dostop do državnih družb in donosnih poslov postal nekaj samoumevnega. Na drugi strani si isti botri opozicije želijo deleža 6,6 milijarde nepovratnih sredstev, ki si jih je izborila Janševa vlada. Levim vladam s političnimi in ekonomskimi analfabeti v zadnjih desetih letih ni uspeli zagotoviti skoraj nič izrednih kohezijskih sredstev, še tistega, kar jim je pripadalo po inerciji, pa jim zaradi nesposobnosti ni uspelo počrpati.
Opoziciji pa v oporo stoji še ena hrbtenica globoke države – nevladne organizacije. Nedavno so nevladne organizacije, ki že 18 let brezplačno uporabljajo stavbo na Metelkovi 6, ustvarile pravi medijsko-politični cunami. RTV Slovenija je – medtem ko so bolniki s COVID-19 v UKC hlastali za zrakom – angažirala pol redakcij, da so se ukvarjale z v tem trenutku najbolj žgočo težavo v državi: zakaj je ministrstvo odločilo, da bo na Metelkovi uredilo Prirodoslovni muzej, posvečeni milijonarski NVO pa bodo morali na cesto. To je bilo pomembnejše kot umirajoči bolniki tudi za stranko Levica, ki je sklicala celo odbor za kulturo, da vladni predstavniki sredi viška epidemije, ko naj bi se izvajale res najnujnejše od nujnih sej, pojasnijo to neznansko krivico, ki se dogaja Mirovnemu Inštitutu, društvu NSK, društvu Sloga, zavodu Maska, Društvu za Retroavantardo in drugim posvečenim organizacijam, ki obračajo državne milijone. Prostore na Metelkovi uporablja 18 nevladnih organizacij. Nekatere legalno, po zakonih, ki so jih zanje pisale skrajno leve vlade, drugi povsem nezakonito, s podnajemi na črno, brez dovoljenja ministrstva. 18 posvečenim smo davkoplačevalci nakazali že več kot 30 milijonov evrov. Noben novinar se ni vprašal, zakaj si od več kot 27.000 NVO v Sloveniji ravno teh 18 zasluži brezplačno bivanje v središču Ljubljane. Zato, ker poznajo odgovor. NVO so generalštab levičarske misli na Slovenskem. Ideološko-operativni center, ki spravlja agendo cagavih poslancev opozicijske bande štirih na nivo akademskih diskusij. Zato si lahko to dovolijo. Zato jim je tudi Boris Koprivnikar povsem inkognito leta 2018 napisal člen v novelo zakona o nevladnih organizacijah, ki določa, da bo šel nerazporejeni del dohodnine njim, razdelila pa jim ga bo interna komisija ministrstva za javno upravo. Vaš denar! Oni lahko. Ker so del mašinerije, ki poganja ta veliki šov nesmrtne revolucije.
Kriminalno-opozicijska naveza
Ekscesi v zvezi z Metelkovo 6 (vključno z grožnjami s smrtjo vladnim predstavnikom) in večmesečni protesti sredi Ljubljane imajo skupni imenovalec. Vnašajo družbeno napetost, povzročajo kaos in predvsem – sejejo strah med prebivalstvom. Takšna sporočila niso namenjena vladi, ministrom ali koalicijskim poslancem. Namenjena so navadnim ljudem. Med vrsticami vsakemu Slovencu povedo, da ne bo miru, dokler se stanje spet ne »normalizira« − se pravi, da bodo spet na oblasti levičarji. Nasilni četrtkovi protesti so le duh, ki je ušel iz steklenice in ga zdaj niti levica, ki ga je ustvarila, ne more več ustaviti. Kriminalno podzemlje se je po inerciji združilo s kriminalnimi prizadevanji levice, da bi se prek trupel znova zavihtela na oblast.
