Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Člani komisije za nadzor javnih financ so v sredo razpravljali o predlagani davčni reformi, s katero vlada želi okrepiti konkurenčnost poslovnega okolja, povišati neto plače in spodbuditi večjo potrošnjo v gospodarstvu. Opozicija, ki ima večino v omenjenem odboru, je predlagateljem zakona navrgla številne očitke, med drugim so izrazili strah pred povečanim tveganjem za javnofinančno vzdržnost in bili prepričani, da bo zakon prinesel največ bogatim. Po večurni razpravi so sprejeli pet sklepov, med drugim so reformo ocenili kot neprimeren fiskalni odziv na aktualno krizo, čeprav temeljni ekonomski zakoni poudarjajo, da nižji davki spodbujajo rast BDP.
Sejo parlamentarne komisije je zahtevala stranka Levica, kjer svežnju davčnih zakonov ostro nasprotujejo. Kot je izpostavil koordinator omenjene stranke Luka Mesec, bo reforma na račun “davčnih odpustkov bogatim” povzročila izpad javnofinančnih prihodkov v višini 900 milijonov evrov letno. Čeprav je slogan Levice socialna naravnanost, v tem primeru razmišljajo ravno nasprotno, saj je bil Mesec kritičen do vlade, da je denarja neomejeno in po principu, da je za nami potop.
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Maja Hostnik Kališek je po drugi strani poudarila, da prihajamo v obdobje, ko moramo v prvi vrsti iskati sistemske in splošnejše ukrepe, ki bodo pripravljeni na dolgi rok. Davčna reforma po njenih pojasnilih prinaša in zasleduje več ciljev, med drugim krepitev konkurenčnosti poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast, več zaposlenih, razbremenitev dela, kar je pri okrevanju po epidemiji covida-19 še posebej pomembno, z dodatnimi ukrepi na področju davčnih olajšav in oprostitev v gospodarstvu pa poskrbeti tudi za možnost povečanja investicij, so poročali na STA.
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je izpostavil tri skupine pomislekov. “Slovenija je sprejela obvezujoče proračunske načrte do 2024 in pakt stabilnosti. V vseh teh dokumentih tako obsežne spremembe niso eksplicitno navedene in verjetno tudi ne upoštevane,” je opozoril. Druga skupina pomislekov se nanaša na možnosti kompenzacije, saj gre za ukrepe z zelo visokim javnim dolgom. “To je javni dolg, ki bo močno narasel in tudi ne vemo, kako dolgo bo monetarna politika lahko podpirala tako ekspanzivno fiskalno politiko. Sedaj jo, ampak znaki inflacije so svarilo,” je poudaril. Tretji sklop se po Kračunovih besedah nanaša na koncept makroekonomske politike. “Glede na to, da se pričakuje odboj in visoka gospodarska rast v prihodnjih letih, je vprašanje, ali je smiselno še pospeševati ekspanzivno fiskalno politiko ali pa je počasi treba razmišljati tudi o tem, kako javne finance ponovno sanirati,” je dejal.
Člani koalicije so prepričani, da bi razbremenitev plač prinesla višje neto plače vsem
Člani koalicije menijo drugače in so prepričani, da bi davčna reforma koristila. Poslanec SDS Marko Pogačnik in poslanec NSi Aleksander Reberšek sta izpostavila prednosti reforme, a temu v opoziciji ostro nasprotujejo. “Vse predloge, ki so povezane s spremembo davkov, bom podprl, ker sem prepričan, da gredo v pravo smer,” je dejal Pogačnik. “Nekdo, ki dela, mora imeti dovolj, da preživi svojo družino in normalno pride čez mesece. Paket davčnih razbremenitev prinaša višje neto plače za vse,” je dodal Reberšek.
Opozicija ne razume povezave med višjim dohodkom in večjo potrošnjo
Po mnenju poslanca DeSUS-a Roberta Polnarja vlada z reformo podpira vse tisto, kar je na področju financiranja lokalne samouprave sama ustvarila, racionalnega razloga za to pa ne pozna. Ocenjuje, da gre za nekaj, čemur se reče politična všečnost in da je ta nadrejena dejanskim potrebam države glede financiranja njenih bodočih prihodkov. “Ni treba biti ne vem kako dober poznavalec fiskalne politike ali proračunskih dokumentov, dovolj je že gospodinjska logika. Manj bomo dobili, več bomo porabili, ampak vsi bomo imeli pa več. Stvari ne gredo skupaj,” pa je dejal poslanec LMŠ Robert Pavšič. Poslanec SD Franc Trček je vladi in premierju Janezu Janši predlagal, naj na davčno reformo, če je tako zelo super, kot trdita, vežeta zaupnico.
Komisija je po večurni razpravi potrdila pet sklepov. S prvim je ocenila, da predlogi novel zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb in o davku na dodano vrednost ter predlog zakona o debirokratizaciji predstavljajo prekomerno tveganje za javnofinančno vzdržnost celotnega sektorja država. Z drugim sklepom je komisija ocenila, da bo vladni sveženj davčnih zakonov v največji meri povečal dohodke in premoženje najbogatejših, v najmanjši meri pa najrevnejših davčnih zavezancev in s tem prispeval k povečanju dohodkovne in premoženjske neenakosti v Sloveniji. V tretjem sklepu je ocenila, da vladni sveženj davčnih zakonov predstavlja neprimeren fiskalni odziv na aktualno gospodarsko krizo, s četrtim sklepom pa je predlagala fiskalnemu svetu, da v roku 30 dni pripravi celovito analizo javnofinančnih učinkov vladnega svežnja davčnih zakonov. Vlado so člani komisije s sklepom tudi pozvali, da v prihodnje predloge davčnih reform uskladi v okviru socialnega dialoga.
S tem ko so v komisiji zavrnili predlog zakona, so onemogočili višje neto plače zaposlenim, bolj pregledno in pravičnejše obdavčenje pravnih oseb, zaradi česar lahko pričakujemo nadaljevanje prakse izogibanja davkov. Zavrnjene so bile tudi spodbude za zaposlovanje v deficitarnih poklicih in za vstop mladih na trg dela, kar bi spodbudilo gospodarstvo k okrevanju in pridobivanju novih investicij. Vsekakor je pomembno sanirati javni dolg, a ta ne bi smel sloneti na dodatnem bremenu državljanov, kot je to v preteklosti storila Bratuškova in ravnala v nasprotju z ukrepi, ki bi povečali gospodarsko rast.
