Piše: G. B.
Ko hudič v sili muhe žre, tudi predsednik slovenske vlade Robert Golob uporablja spravljivo govorico. In hkrati seje meglo.
Kot družba se tudi danes soočamo s spodkopavanjem temeljnih vrednot, čemur se moramo upreti, je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju izpostavil premier Robert Golob, ki se, podobno kot predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, včeraj ni udeležil osrednje državne proslave ob dnevu upora proti okupatorju. Medsebojno spoštovanje in upoštevanje razlik morata po Golobovih besedah ostati naši osnovni načeli, če želimo živeti v miru in graditi prihodnost. Katere temeljne vrednote naj bi bile spodkopane, ni povedal.
Slovenski narod je v svoji zgodovini že nekajkrat dokazal, da zna slediti klicu svobodomiselnosti, je v poslanici, ki so jo posredovali iz vladnega urada za komuniciranje, zapisal Golob. “Vemo, bili so trenutki, ko je bilo treba dvigniti glavo in jasno pokazati, da smo proti vsakršnemu zatiranju in nepravičnosti. Tako je bilo med drugo svetovno vojno, ko so za nas napočili najtežji časi in nas je okupator želel izbrisati in uničiti kot narod. To so bili časi, ko je osvobodilna fronta v ljudeh krepila pogum, ponos in samozavest, da smo se z bojem osvobodili in združili,” je navedel.
Dan upora proti okupatorju naj bo po njegovih besedah zato priložnost za vse, da se znova spomnimo teh prelomnih zgodovinskih odločitev. Narodna zavednost, odločnost in neustrašnost naših prednikov so tisti stebri, na katerih danes stoji naša suverena država. “A sporočilo dneva upora ni nekaj, kar prihaja iz preteklosti, da bi nas zgolj opozarjalo in ozaveščalo. Ne. Tudi v resničnosti 21. stoletja se vsakdo med nami srečuje s takimi ali drugačnimi sencami, ki se po tihem plazijo pod krinkami interesov, da bi nam zastrle sonce svobode,” je opozoril.
Nasprotnik po njegovih besedah ni vedno sovražna vojska, temveč so zlasti v današnjih časih to pogosto ideje. “Take, ki v ljudeh spodbujajo najplitkejša čustva in počasi razjedajo družbeno tkivo. Gre za pojave, na katere se je vredno odzvati, če ne z dejanji, pa vsaj s prezirom. Da, tudi to je upor,” je zapisal. Evropa, ki se je po drugi svetovni vojni jasno odpovedala nasilju in spreminjanju meja, je po Golobovih besedah v zadnjih letih postala tarča teh nevidnih sil: “Nasprotnikov družbenega napredka, ki si s spodkopavanjem naših temeljnih vrednot želijo vnovič obuditi zamere med narodi, državami in posamezniki. Z osrednjim ciljem načeti našo povezanost in zavezanost demokraciji in človekovim pravicam ter zaustaviti naš napredek v družbo blaginje.”
Dediščina prednikov nas uči, da sta v času takih izzivov ključna enotnost in zavedanje, da je pomemben del skupnosti prav vsak posameznik, je izpostavil. “Medsebojno spoštovanje in upoštevanje razlik morata ostati naši osnovni načeli, če želimo živeti v miru in graditi prihodnost. Tako, v kateri se posamezniku ni treba bati za osnovno preživetje ali morda celo za življenje,” je dodal. Dan upora proti okupatorju naj bo zato po njegovih besedah priložnost za obnovitev zavezanosti vrednotam svobode, solidarnosti in mirnega sožitja.
Skratka, spet na eni strani kakor spravljiva govorica, na drugi strani pa megleno omenjanje spodkopavanja vrednot. Brez konkretnih navedb.
