Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
Vse kar sem napisal je iskreno moje. Ali pa je vse to, kar je moje življenje jaz, to pa seveda ne more biti, ker človek vsega ne more povedati o sebi,” o svoji novi avtobiografiji z naslovom Vse je dar, pravi kardinal Franc Rode.
V nadškofiji Ljubljana, je bilo pred dnevi vse polno cerkvenih dostojanstvenikov, znanih osebnosti javnega življenja, in predstavnikov medijev, ki so prišli na predstavitev spominov kardinala Franca Rodeta. Dolgo in preizkušenj polno življenje, je ta prelat predstavil na humoren, obenem pa tudi na stvaren način. Skozi pripovedi si je Rode prizadeval prikazati, kako ostati pristen človek in kristjan ter dober duhovnik in škof. Dogodek je spremljal glasbeno obarvan kulturni program.
Nastopila je tudi prvakinja mariborske opere Andreja Zakonjšek Krt, ob spremljavi soproga Primoža Krta. Dogodek se je odvijal v Napoleonovi sobani, v ljubljanskem nadškofijskem dvorcu. Rode je znan kot ena najzanimivejših in najpomembnejših osebnosti slovenske sodobne zgodovine. TV novinar Janez Hočevar pa je Rodeta predstavil kot nekoga, ki je slovenski javnosti najbolj poznan kot ljubljanski nadškof in metropolit pa tudi kot “človek jasne besede”. Kot cerkveni dostojanstvenik in kot državljan je aktivno urejal odnose med Cerkvijo in državo, zato je bil marsikomu trn v peti ter žrtev žaljivih obrekovanj, laži in napadov.
Zaveda se, da je vse v življenju “dar prejet od Boga”, kar je tudi prispevalo k pomenljivemu naslovu njegovih izpovedi. Govora je o avtobiografiji Vse je dar, ki je izšla ravno ob 25. letnici Rodetovega škofovskega posvečenja. Knjiga je bila izdana pri Celjski Mohorjevi družbi. Rode: “Mislim, da je redko, da se škofje izpovedujejo. Denimo, da hodijo k spovedi, ampak, da se javno izpovedujejo – to je pa že bolj redko.” Tudi ljubljanski škofje so pisali o sebi, z izjemo Hrena, Jegliča in Vovka, ki pa so se osredotočili zlasti na svoje delo. Rode: “Jaz sem se tukaj izpostavil. Moram reči, da tudi malo tvegam.”
“Moja zgodba je zgodba Slovenca v drugi polovici 20. stoletja”
“Vse kar sem napisal je iskreno moje. Ali pa je vse to kar je moje življenje sem jaz, to pa seveda ne more biti, ker človek vsega ne more povedati o sebi.” Kardinal je prepričan, da je potrebno upoštevati tudi diskretnost in preudariti, kdo bi z objavo lahko bil prizadet. Pojasnil je še, kaj je bil namen pisanja knjige. “Sem pa z veliko iskrenostjo povedal zgodbo svojega življenja, ki je, kaj naj rečem, zgodba Slovenca v 2/2. 20. stoletja.” Pot je Rodeta vodila iz domovine, preko begunskih taborišč v Avstriji, v Argentino, nato pa spet nazaj na stari kontinent v Rim in Pariz, kjer se je dokončno posvetil služenju Bogu.
Foto: STA
Kot izraziti frankofil je navdušen nad francosko kulturo in civilizacijo. Rode: “Prvo kar bi na tem mestu omenil, je francoska objektivnost. Francoz se trudi in v njegovih miselnih navadah je biti objektiven. To nas, posebno določene slovanske narode, jaz bi rekel Srbe in Ruse, Francozi zelo presegajo. Po drugi strani pa je tudi francoska širina: Francozi so narod, ki je zelo spodoben razumeti druge.” Zvestoba objektivni resnici, je po kardinalovem mnenju temeljna kategorija francoskega duha. Prav iz antične Grčije in Rima ter iz krščanstva izvirajoči temelji francoske kulture in univerzalnost pa so tisti razlogi, zaradi česar Francozi znajo približati drugim narodom.
“Francija me je globoko zaznamovala”
Cerkveni dostojanstvenik je navedel tudi vire, ki jih je uporabljal pri pisanju spominov. Rode: “Najprej sem pisal svoj dnevnik, od 20. leta naprej, po drugi strani sem si dopisoval s svojim bratom Vinkom, ki je v Argentini in to obdobje 50-tih let.” Kot poudarja slovenski kardinal, so vsa ta pisma, tako bratova, kot tudi njegova ohranjena, ohranil pa je tudi druga pisma, denimo pisatelja Alojza Rebule ter duhovnika Franceta Sodje itd. Pri pisanju pa je ključno vlogo odigral tudi dober spomin, brez katerega ne bi bilo 716 strani obsežne knjige. Dolgo in izkušenj polno življenjsko pot, je kardinal zapisal v obliki spominov, knjižne zvrsti, ki je bila nekoč (in je tudi še danes) zelo priljubljena.
Foto: STA
“Mene je Francija globoko zaznamovala. In mislim, da je med Francozi in sploh med Slovani – poglejte, kako oni govorijo o “slovanskem šarmu,” je poudaril. “Mislim, da je tukaj neka bližina med francosko kulturo, miselnostjo in slovanskimi narodi, ki je zelo globoka.” Poleg tega je kardinal prepričan, da sodobnemu Slovencu zelo primanjkuje veselja do življenja, ki je navkljub trpljenju lahko lepo in bogato, če ga le sprejme. Slovenec prav tako išče smisel življenja, da si tako predstavlja prehode od rojstva, preko različnih obdobij, do smrti.
