17.9 C
Ljubljana
torek, 24 maja, 2022

Kameleonka Nika Kovač: iz civilne v politično aktivistko

Piše: Lea Kalc Furlanič

Kot kaže, je razumevanje ukrepov in zakonov, s katerimi vlada zelo izbolšuje naše življenje, precej nelogično. Vsi pozitivni rezultati dela vlade so za njene politične in civilne nasprotnike le prgišče peska, saj nadvse branijo svoje okope in javnost nagovarjajo le k rušenju.

Tako je v civilni sferi poleg znamenitih proticepilcev (ki so seveda le predvolilna krinka za politično rušenje vlade) nastal Inštitut 8. Marec, katerega direktorica je mlada Nika Kovač, vnukinja nedanjega člana LDS Boža Kovača, vidnega člana Foruma 21. Kovačeva je minuli teden javnosti predstavila gibanje Gremo volit, v okviru katerega bodo zbirali podpise za zakon, s katerim želijo odpraviti »škodljive« ukrepe oblasti v izobraževanju, policiji, ohranjanju narave in prometu.

Želje zasebnega Inštituta 8. marec

Podpise bodo v šesttedenski kampanji zbirali na terenu. Cilj je zbrati 60.000 podpisov pravi direktorica zasebnega inštituta Nika Kovač: »Gremo na ulice, gremo med ljudi. Ni dovolj, da se vrnemo v stanje, kakršno je bilo pred vlado Janeza Janše, mi bomo še naprej napadali vsakega naslednjega, ki pride, in ga potiskali v smeri pravičnejše in enakopravnejše družbe.« Kovačeva je napovedala, da bodo s pomočjo pravnikov pripravili besedilo zakona, ki odpravlja enajst zakonskih besedil aktualne vlade. Med njimi želijo v inštitutu odpraviti omejitve vpliva naravovarstvenih organizacij v sodnih in upravnih postopkih, odpraviti večji vpliv lokalne politike na sestavo svetov zavodov v izobraževanju, odpraviti imenovanje vodilnih kadrov v policiji po posebnem izbirnem postopku in mimo sistema javnih uslužbencev. Hkrati želijo preprečiti vstop platformnih transportnih podjetij na slovenski trg in odpraviti določilo, da morajo imeti tuji študenti na računu pet tisoč evrov za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje med študijem v Sloveniji.

Nika Kovač govori v nasprotju sama s sabo

Hkrati je na tiskovni konferenci poudarila, da podpirajo vse stranke, ki ne bodo sodelovale s SDS in NSi. To se zdaj sliši nenavadno, opozarjajo v Mladi Sloveniji, saj je pred časom Kovačeva izpostavljala prav nasprotno. Mlada Slovenija je kot dokaz objavila posnetek, ki Kovačevo postavlja v kontroverzni položaj, saj enkrat govori eno, drugič pa drugo, kot bi jo vmes kdo nagovoril. »V tej kampanji smo mi izjemno lepo sodelovali z Novo Slovenijo, tudi s SDS, z vsemi,« je aktivistka dejala po kampaniji za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva, pri kateri NSi in SDS Kovačeve na podlagi drugačnih mišljenj nista izključevali, ampak sta jo podprli. Tokrat pa je mlada aktivistka izpostavila, da bo gibanje Gremo volit sodelovalo z vsemi strankami, ki ne podpirajo vlade Janeza Janše. Sešla se je že s Tanjo Fajon (SD) in Marjanom Šarcem (LMŠ). LMŠ je pogovor celo v živo predvajala na spletu. Bo Kovačeva, nekdanja članica Levice, nov obraz LMŠ? Ob tem je zanimivo, da je Kovačevo, hčerko političnega komentatorja na RTVS Mihe Kovača, v času Šarčeve vlade motil Šarčev svetovalec Damir Črnčec, kot je zapisala tudi na profilu Inštituta 8. marec, češ da je »homofob, ksenofob in nestrpnež« in naj ga zato Šarec odstavi.

Novinarska konferenca Instituta 8. marec, na kateri so predstavili zasnovo zakona proti škodljivim ukrepom oblasti, gibanje Gremo volit in načrt kampanje v prihodnjih mesecih. (foto: STA / Tamino Petelinšek)

»Inštitut 8. marec ima jasen ideološki profil«

Ali torej Kovačevi lahko verjamemo, da je apolitična, da gre res samo za civilno gibanje? »Pri tem gibanju seveda ne more biti niti najmanjšega govora o kakršnikoli apolitičnosti. Inštitut 8. marec, ki stoji za njim, ima namreč zelo jasen ideološki profil in tudi politično agendo. Ideje in pogledi, ki jih zastopajo v tej organizaciji, sodijo v okvir radikalne levice. Tudi iz njihovega delovanja je razvidno, da jim gre predvsem za to, da se levica znova zavihti na oblast. Usmerjeno je namreč skoraj izključno proti vladi Janeza Janše in desnici nasploh. Gre za sestavni del gosto razvejenega omrežja različnih nevladnih organizacij in podobnega, ki so že leta podporni sistem tranzicijske levice,« je za Demokracijo dejal prof. dr. Matevž Tomšič, predstojnik Inštituta za uporabne družbene študije Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Kaj Tomšič sporoča

Slovencem, na kaj naj bodo pozorni, ko jih tovrstna civilna gibanja nagovarjajo k rušitvi demokratičnih odločitev vlade in DZ? »Menim, da to gibanje lahko nagovori dokaj omejen krog volivcev. Preobleka je tu vendarle preveč prozorna.«

Tudi nekateri drugi so do aktivizma Nike Kovač precej kritični. Generalni sekretar Slovenske demokratske mladine (SDM) Nejc Brence je denimo dejal: »Alternativa stranki SDS je jasna. Vladavina ulice in razbijaštvo. Dve leti so to vsaj dvakrat tedensko demonstrirali, zdaj pa gredo s tem na volitve.« Predsednik SDM Dominik Štrakl pa: »Novi vrtci in šole, ceste in kolesarske poti, višje plače in pokojnine, nižji davki, najnižja brezposelnost v zgodovini, aktivna diplomacija in ugled v svetu itd. Vse to je po njihovem škodljivo in proti temu gredo na ulice, da se vrnejo v stanje, ko tega ni bilo. Močna alternativa sedanji vladi? Kar več takšnih, da bomo razvojno vlado RS imeli še naprej.«

»In fajn so se razkrili, kakšni komedijanti so«

»Fajn, da so to povedali in objavili. In fajn so se razkrili, kakšni komedijanti so,« je pripomnil sekretar na ministrstvu za kulturo Miro Petek. Ekonomist Matej Lahovnik je izpostavil: »Zahtevajo, da ljudje in podjetja vrnejo koronapomoči, da bi bilo več denarja za različne kvaziinštitute.« Politični komentator Tomaž Štih: »Med mladimi, ki so izbrali manj perspektivne študije, je postati poslanec precej privlačna prva služba. Bližnjica do plače in status, za katerega bi se sicer morali v gospodarstvu truditi in dokazovati najmanj deset let. Seveda pa to ni brez škodljivih posledic za skupnost.«

V osrednjih medijih so – kakor je njihov modus operandi – aktivistki Niki Kovač namenili veliko prostora. Preskočila je celo zaplete z Novakom Đokovićem v Avstraliji, ki so bili tiste dni glavna zgodba vseh svetovnih medijev.

Sorodne vsebine