Piše: C. R.
Danes je preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi prišla do sklepnega dejanja. Izsledke komisije je v izjavi za javnost predstavil njen predsednik, mag. Dejan Kaloh.
Izjavo za javnost objavljamo v celoti.
Danes smo na preiskovalni komisiji v zadevi Franc Kangler in drugi prišli do sklepnega dejanja, to je do sprejema poročila in dodatnega poročila. Do tega finala smo opravili 17 rednih sej, 26 nujnih sej, zaslišali 32 prič in izvedli eno soočenje prič.
Na podlagi izpovedb več prič smo nesporno ugotovili, da je bil kazenski pregon v kar 24 kazenskih zadevah zoper Franca Kanglerja zelo verjetno politično motiviran.
Zlorabe organov pregona, tožilstva in sodišč v Mariboru so bile namreč v njegovem primeru tako obsežne in kontinuirane, da je, kot so izpovedale nekatere priče, zelo verjetno, da je pregon takrat zelo uspešnega desnega politika v Mariboru koordiniral in spodbujal nekdo iz vrha državne politike v povezavi z njegovimi lokalnimi političnimi nasprotniki.
Tej ugotovitvi preiskovalne komisije pa nedvomno pritrjujejo tudi vse kasnejše odločitve sodišč izven območja Višjega sodišča v Mariboru, Vrhovnega sodišča RS, pa tudi, kot izhaja iz odgovora Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru o zavrženju 24 kazenskih ovadb zoper Franca Kanglerja, ki so jih, kot po tekočem traku, producirali njegovi bivši sodelavci na PU Maribor in drugi ovaditelji.
V času dolgega čakanja na popravo vseh krivic, ki so mu jih neverjetno množično prizadejali mariborski organi pregona in mariborska sodišča, pa je izgubil mandat župana MO Maribor, mandat državnega svetnika, izgubo ugleda in zdravja.
Glede nezakonitih vpogledov v policijske evidence in ravnanje z osebnimi podatki, pa je preiskovalna komisija ugotovila, da so se vpogledi v personalne mape poslancev, pa tudi ministrov v času vlade Marjana Šarca, ekscesno povečali predvsem v obdobju formiranja aktualne vlade Janeza Janše, kar sta izpovedali tudi priči Zdravko Počivalšek in Monika Gregorčič. Policist, ki je v času mandata notranjega ministra Boštjana Poklukarja nezakonito vpogledoval v osebne evidence takratnega ministra Karla Erjavca, je bil zaradi tega tudi pravnomočno obsojen.
V tem kontekstu bo potrebno vsekakor razmisliti o omejitvi dostopa do posameznih evidenc oz. osebnih podatkov posameznikov tam, kjer ta dostop ni nujno potreben za opravljanje policijskega dela, ravno zaradi preprečitve zlorab na tem občutljivem področju.
V zvezi z obstojem morebitne “vohunske mreže”, ki naj bi jo ustanovil bivši državni sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec, v povezavi z njegovim strankarskim šefom LMŠ Marjanom Šarcem, pa je priča dr. Vinko Gorenak izpovedal, da je stopnja verjetnosti, da se je kaj takega dogajalo, zelo velika.
Sklepi, ki so bili danes na preiskovalni komisiji sprejeti, so sledeči:
1.Državni zbor nalaga Preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi (v nadaljevanju: Preiskovalna komisija), da Poročilo in Dodatno poročilo o opravljeni parlamentarni preiskavi posreduje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu pri Ministrstvu za notranje zadeve in Specializiranemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (skupaj s pripadajočim zbranim dokaznim gradivom Preiskovalne komisije) kot vlogo – naznanitev sumov kaznivih dejanj zoper neznane storilce, in sicer: kriva ovadba po 283. členu KZ-1 in zloraba uradnega položaja in uradnih pravic po 257. členu KZ-1.
2.Državni zbor poziva Vlado Republike Slovenije da na podlagi ugotovitev v Poročilu in Dodatnem poročilu o opravljeni parlamentarni preiskavi pristojnim ministrstvom naloži pripravo ustreznih sprememb in dopolnitev zakonskih in podzakonskih predpisov, na katere se nanašajo ugotovitve parlamentarne preiskave, in sicer na naslednjih področjih:
– preprečevanja možnosti netransparentnega delovanja policije in možnosti za morebitne policijske zlorabe v zgodnjih fazah kazenskih postopkov, pri izvedbi preiskovalnih dejanj, hišnih preiskav, ogledov ter pri postopanju policije v razmerju do osumljencev in prič;
– preprečevanja možnosti neutemeljenih ter protizakonitih vpogledov v policijske evidence in s tem v osebne podatke posameznikov ter sankcioniranja tovrstnih ravnanj;
– optimiziranja določil, ki urejajo hišno preiskavo, zlasti prisotnost dveh prič pri hišni preiskavi (solemnitetne priče);
– odprave sistemskih napak pred sodišči pri izvajanju dokazov in kršitev pravic do obrambe v kazenskih postopkih;
– zagotavljanja in nujne krepitve načela neodvisnosti in nepristranskosti sojenja v kazenskih postopkih;
– drugih nepravilnosti, ki izhajajo iz Poročila in Dodatnega poročila preiskovalne komisije in dokumentacije oziroma dokaznega gradiva, ki je podlaga za Poročilo in Dodatno poročilo.
Naj poudarim, da je tudi v dodatnem poročilu sklep z naznanitvijo sumov kaznivih dejanj, a o podrobnostih ne morem govoriti.
Prepričan sem, da bo tudi zaradi dela te preiskovalke poslej imel marsikateri državljan večjo pravno varnost tako v predkazenskih postopkih kot kasneje na sodnih inštancah.
S predlaganimi spremembami kazenske zakonodaje bomo namreč tesnili možnost zlorab in tako državljanom prihranili dolgoleten križev pot čez vse možne sodne inštance do končne pravice. Žrtev Franca Kanglerja je v zadnjem desetletju bila ogromna, a v luči izsledkov te preiskovalne komisije, kaj je potrebno nujno spremeniti za izboljšanje stanje glede pravne varnosti državljanov v predkazenskih in kazenskih postopkih, hkrati tudi blagodejna.
Obe poročili bomo na seji državnega zbora obravnavali v mesecu januarju in verjamem, da bosta obe poročili tudi potrjeni.
