Kakšne koristi ima druženje visokih predstavnikov Romov s Kardeljevim vnukom Šoltesom? Za dostojen pokop svojih prednikov, ki so jih umorili partizani, jim je (pre)malo mar!

Znana je že težava pri pokopu posmrtnih ostankov 53 Romov iz Iške, ki so jih pomorili partizani in katerih pokopa na pokopališču Žale župan Zoran Janković ne dovoli. Znano je tudi, da po kraških breznih širom Slovenije nepokopanih leži okoli 150 izvensodno pobitih Romov. Po drugi strani pa v oči bode srečevanje romskih funkcionarjev s Kardeljevim vnukom Igorjem Šoltesom, ki so ga nedavno povabili tudi na osrednjo spominsko slovesnost ob svetovnem dnevu spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni. Ko smo za mnenje povprašali predsednika sveta romske skupnosti Jožeka Horvata Muca, je dejal, da se mu sodelovanje s Šoltesem ne zdi sporno, prav tako pa ne pričakuje njegovega opravičila. Glede dostojnega pokopa so pri omenjeni organizaciji doslej uspeli sestaviti le skromno stališče, ki nakazuje, da jih ta tema pravzaprav ne zanima kaj preveč in jo prepuščajo družbeni stihiji. Ali pa je razlog v tem, da Zveza Romov Slovenije v zameno za državni denar, tega je do sedaj prejela že skoraj 4,5 milijona evrov, za oblast občutljivih vprašanj ne odpira.

 

Letošnja osrednja spominska slovesnost ob svetovnem dnevu spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni je bila v četrtek, 1. avgusta, v Murski Soboti. Tam je v hotelu Zvezda potekal tudi simpozij. Letošnja tema je bila “Genocid v drugi svetovni vojni in posledice genocida, ki so prisotne v različnih oblikah na območju nekaterih držav Evrope”. Na simpoziju so svoje poglede predstavili Jožek Horvat Muc, predsednik Evropske romske zveze in Zveze Romov Slovenije, prof. dr. Dragoljub Acković, generalni sekretar Evropske romske zveze, doc. dr. Vera Klopčič iz Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija in mag. Orhan Galjus, podpredsednik Evropske romske zveze, tam pa, domnevno zaradi bolezni, ni bilo evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa. Kot slavnostna govornica pa je spregovorila Lidija Divjak Mirnik, poslanka državnega zbora, izvoljena na listi Šarčeve LMŠ.

Na Benkovem travniku odkrili posmrtne ostanke 53 Romov

Naj zgolj spomnimo na tiskovno konferenco predsednika Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jožeta Dežmana, ki je bila novembra 2017. Na njej je skupaj s sodelavci predstavil izsledke izkopa posmrtnih ostankov iz grobišča na Igu pri Ljubljani, na tako imenovanem Benkovem travniku. Skupno so bili odkriti posmrtni ostanki 53 oseb, vštevši nerojenega otroka. Dr. Dežman je povedal, da naj bi jih partizani “preventivno pobili, da jih ne bi izdajali Italijanom”.

Na simpoziju v Murski Soboti prezrli Rome, žrtve slovenskih partizanov

Kot je za Časnik še zapisal Igor Podbrežnik, že vrsto let v slovenskem prostoru potekajo prizadevanja, da bi celovito osvetlili usodo Romov in Sintov med drugo svetovno vojno, še posebej na naših tleh, in jo umestili v zgodovinski okvir preganjanja Romov in Sintov ter odprli razpravo o pomembnosti spominjanja in izobraževanja o porrajmosu, tj. nacističnem genocidu nad Romi in Sinti. Ravno ta vprašanja so bila decembra 2014 tudi poudarek posvetovanja, ki je potekalo celo pod pokroviteljstvom takratnega mariborskega župana. Po raziskavah zgodovinarjev, ki se ukvarjajo z genocidom nad Romi, je bilo med drugo svetovno vojno v Evropi pobitih okrog pol milijona Romov in Sintov.

Romi so bili tako kot Judje med drugo svetovno vojno žrtve nacističnega genocida

Zgodovinar Renato Podbersič meni, da nekateri “raziskovalci to številko sicer močno povečujejo. Romi so bili, tako kot Judje, žrtev genocida, ki so ga izvajali nacisti in ga strokovno imenujemo porrajmos. Heinrich Himmler je namreč sredi novembra 1943 tudi uradno izenačil položaj Romov z žalostno usodo evropskih Judov. Pred drugo svetovno vojno je v tedanji Dravski banovini živelo dobrih tisoč Romov in okrog sto Sintov na Gorenjskem. Med vojno jih je več kot devetdeset umoril nemški okupator.”

A zdaj se zapleta še pri dostojnem pokopu posmrtnih ostankov 53 Romov, ki so bili najdeni na Benkovem travniku. Med njimi je bilo 25 otrok, mlajših od 14 let, in celo nerojeni otrok. Ljubljanski župan Zoran Janković zdaj ne dovoli dostojnega pokopa na ljubljanskem pokopališču Žale.

Romska skupnost pokop pobitih prednikov prepušča drugim

Obrnili smo se na predsednika Sveta romske skupnosti Republike Slovenije Horvata Muca in ga vprašali, kako to komentira. Odgovoril je: “Z vzroki oziroma razlogi, zakaj se pokopi ne morejo izvršiti oziroma se ne izvršijo na omenjenem pokopališču, nismo seznanjeni. Ne bi mogel komentirati razlogov, zakaj do tega ni prišlo.”

Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je sicer glede tega zapisala, da je ureditev pokopa in pokopnega prostora za žrtve medvojnih in povojnih pobojev na osrednjem slovenskem pokopališču v glavnem mestu nedvomno javni interes države – prav tako, kot so že urejena mesta pokopa in spomina na številne druge žrtve, kot so vojaki prve in druge svetovne vojne iz tujih armad, umrli v letalski nesreči na Korziki, padli v vojni za Slovenijo leta 1991, ruski vojaki idr. Horvat Muc pravi: “Ta definicija vsaj po mojem mnenju v državi ne obstaja. Ti pokopi z neko uredbo na državni ravni niso določeni. Če pa so, tega ne poznam. Če bi bila neka direkcija, ki bi rekla, naj se vse žrtve pobojev v drugi svetovni vojni pokopljejo na nekem določenem pokopališču, bi to tako moralo biti.” Kar se tiče omenjenega dogajanja, pa so doslej pri svetu romske skupnosti izdali stališče, kot ga je povzel Horvat Muc, “da če v zvezi s pokopi Romov, pobitih v drugi svetovni vojni, ne more priti do kompromisnega dogovora lokalnih oblasti in drugih vpletenih akterjev, predlagamo, naj se pokopi v tem primeru izvedejo v okolju, kjer so poboji bili izvršeni”.

Predstavniku romske skupnosti se ne zdi sporno druženje z vnukom Kardelja Šoltesom

Horvat Muca smo vprašali tudi, ali se je vnuk Edvarda Kardelja, evropski poslanec Igor Šoltes, ki je bil med drugim povabljen k sodelovanju na simpoziju, opravičil za zločine in storil karkoli v smeri dostojnega pokopa omenjenih žrtev. Z njim se je Horvat Muc srečal tudi v Evropskem parlamentu. Odgovoril je: “No glejte, zdaj na tem dogodku sicer g. Šoltesa ni bilo zaradi zdravstvenih razlogov, kar se tiče pobojev, pa se z g. Šoltesom nismo pogovarjali o teh zadevah. V Evropskem parlamentu smo se pogovarjali o drugih zadevah, tako kot smo se pogovarjali o drugih zadevah, ko so nas gostili drugi evropski poslanci, o tem se pa nismo.”

Glede na to, da gre za vnuka vodilnega funkcionarja SFRJ, ki je danes politik, bi opravičilo gotovo mnogim veliko pomenilo

Ob tem je izrazil še mnenje, da gre za neumestno vprašanje: “To je tako neumestno vprašanje, da ga enostavno moram ignorirati. Potomci nekaterih ne morejo odgovarjati za dejanja svojih prednikov, to vprašanje se mi ne zdi na mestu. O tem se s Šoltesom nismo pogovarjali, kajti če bi se nam moral kdo opravičiti za ta grozodejstva, bi se morali potomci mnogih ljudi, bila bi cela štafeta ljudi. Ne vem, zakaj bi se nam moral opravičiti Šoltes za dejanja svojih prednikov, ali so takšna ali drugačna, ni pomembno.” A kljub temu ne moremo mimo dejstva, da gre za vnuka vodilnega funkcionarja nekdanje Socialistične federativne Republike Jugoslavije, ki je zdaj tudi sam politični funkcionar. Jasno distanciranje od povojnih pobojev in eksplicitno opravičilo bi mnogim veliko pomenila!

Rok Krajnc