Otroci o svojih čustvih po navadi ne znajo, ne morejo ali nočejo govoriti, znajo pa jih pokazati, če jih pri tem na različne načine spodbujajo in vodijo odrasli.
Strokovnjaki na portalu Vse bo v redu priporočajo, da se z otroki o izgubi in žalovanju pogovorimo, še preden bi ju utegnili doživeti. Pomembno je, da pogovori doma, v vrtcu in šoli spodbudijo razbijanje tabuja glede smrti, ki je navsezadnje del življenja nasploh. Pogovori naj vključujejo tudi pomirjanje: otrokom poveste, da skrbite za zdravje, ste previdni na cesti in skrbite, da ste vsi skupaj varni. Ko otrok namreč doživi izgubo, pa naj gre za izgubo najljubše igrače, pogin domačega ljubljenčka ali smrt njemu ljube osebe, se mu poruši znani življenjski okvir, ki podpira njegovo osnovno potrebo – varnost. Zato je bistveno, da nemudoma dobi podporo močne odrasle osebe, ki ji zaupa. Otroci pogosto žalujejo prikrito in jim moramo pri tem pomagati odrasli.
Kako žalujejo otroci
Na portalu je zapisano, da otroci prav tako kot odrasli doživljajo faze šoka, zanikanja, obupa, globokega žalovanja in okrevanja, pridruži pa se tudi faza pogajanja, ko sami sebe sprašujejo, kaj bi lahko storili, da oseba ne bi umrla. V primeru, ko otroci sebe krivijo za smrt, je pomembno, da pomaga strokovnjak. Faze žalovanja pri otrocih niso stabilne in kontinuirane, kot so pri odraslih. Otroci žalujejo glede na trenutke v sedanjosti, zato postanejo žalostni, ko se znajdejo v situacijah, v katerih se ne bi znašli, če oseba ne bi umrla, recimo, da mamica ne pride na nastop, ker je umrla.
Kakšen naj bo pogovor
Psihiater na portalu Vse bo v redu poudarja, da umiranje in smrt ne bi smela biti tabu v pogovorih z otroki, saj si lahko otroci, če se z njimi o izgubi oziroma smrti ne pogovarjamo, ustvarijo napačne predstave o tem sestavnem delu življenja. V želji, da bi jih obvarovali pred neprijetnim in žalostnim, lahko odrasli otroke oropamo pomembnih življenjskih izkušenj, ki jim bodo pomagale prebolevati izgubo in žalovati – zdaj in v prihodnosti. Pri teh pogovorih pa je treba upoštevati, da otroci pri različni starosti izgubo in smrt dojemajo različno. Malčki ne razumejo, da je smrt za vedno in da nekoč umremo vsi, kar že razumejo otroci pri petih letih, ki takrat že občutijo izgubo človeka ter pogrešajo ljubezen in toplino. Pri približno enajstih letih začnejo otroci smrt dojemati enako kot odrasli.
Z otrokom na pogreb?
Strokovnjaki se strinjajo, da so obisk umirajočega, soočenje z umrlim in navzočnost na pogrebu lahko pomembna priložnost za poslavljanje, ki je bistveno za zdravo žalovanje, ampak samo če otrok, ki vsaj delno razume dogajanje, tega ne odklanja.
Iskren pogovor
Ob izgubi je pomembno, da se z otrokom pogovorite iskreno, brez prirejanj in manipulacij. Podobno kot otroku pojasnite nepovratno izgubo igrače, mu lahko pojasnite tudi smrt. Z izrazoma, kot sta »odšel je« in »zaspal je«, smrt otroku ne bo predstavljena realno. Takšno okolišenje ima lahko celo negativne posledice, kot je strah pred spanjem ali (začasno) ločitvijo. Če smrt otroku predstavljate neresnično, bo ta zanj vselej tabu. Izgube, ki jih bo doživel, bodo zanj bolj boleče, kot bi bile sicer. S tem ko otroku ponudite pomoč ob žalovanju, se o smrti in izgubi ljubljene osebe pogovarjate iskreno in se lahko zanese na vas, spozna, da ni sam, da lahko nadzoruje svoja čustva, da bo bolečina počasi popuščala, da ne bo vedno tako žalosten in da bo nekoč vse v redu.
Več o žalovanju si preberite na portalu Vse bo v redu.
Naročnik oglasa je Zavarovalnica Triglav, d.d.
