Delegati, drugi člani in simpatizerji NSi se bodo v nedeljo v Mariboru sešli na programskem kongresu stranke. Geslo tokratnega kongresa je Sredina, na njem pa bo približno 500 delegatov sprejemalo prenovljeni temeljni program stranke z naslovom Za vse ljudi, v katerem želi stranka osrednje mesto nameniti človeku, poroča STA.
Temeljni program v NSi prenavljajo, ker se je svet v zadnjem desetletju toliko spremenil, da je treba nasloviti nove tematike in najti rešitve za nove izzive, so pred kongresom za STA pojasnili v NSi. Med temi izzivi navajajo migracije, podnebne spremembe, digitalizacijo in nove tehnologije, varovanje okolja in demografske izzive.
NSi se umešča v sredino, a temeljnih vrednot ne spreminja
Med bistvenimi elementi prenovljenega programa so v stranki izpostavili človekovo dostojanstvo kot najvišjo vrednoto, iz katere so se razvile človekove pravice. “Človekovo dostojanstvo je nedotakljivo in v enaki meri pripada vsem ljudem,” so navedli.
V NSi želijo graditi državo, kjer bo vsakdo imel priložnost za delo in ustvarjanje. “Nalogo države vidimo predvsem v oblikovanju okvirja, ki bo vsakemu človeku omogočil uresničevanje lastnih talentov. Več talentov kot bodo posamezniki uresničili, bolj bo uspešna naša država. To je pomembno tako na področju gospodarstva kot tudi na področju državnih sistemov,” so zapisali v predlogu prenovljenega programa.
Da osrednjo skrb namenjajo človeku in ne državi ali kapitalu, je že ob robu predkongresne seje sveta v začetku novembra NSi dejal tudi predsednik stranke Matej Tonin.
Na njem se je svet seznanil s prenovljenim temeljnim programom, ki ga bo potrjeval na kongresu. Po besedah Tonina bo stranka na njem “jasno in odločno” povedala, da se umešča v politično sredino. Napoved je sicer sprožila številne odzive na vseh polih političnega prostora, veliko tudi skeptičnih.
Dvigovanje obrvi nad njegovo napovedjo je Tonin pospremil z zapisom, da kaj drugega kot sredina niti ne morejo biti, saj da so levo od njih socialisti, desno pa nacionalisti in zanikovalci globalnega segrevanja.
Svojih temeljnih vrednot pa NSi v prenovljenem programu ne bo spreminjala. “Gre za univerzalne vrednote in načela, ki so temelj naše zahodnoevropske družbe in na katerih smo zgradili tudi Evropsko unijo, ki nam že več kot 70 let zagotavlja mir in blaginjo,” je tedaj dejal Tonin.
Za spoštovanje različnosti in odpravo vseh krivic iz polpretekle zgodovine
Tradicijo želijo v NSi povezati s sodobnim, ne zavračati sprememb, pač pa jih sooblikovati. V svojih načelih želijo biti odločni, v delovanju pragmatični. “Zavzemamo jasno politično držo, vendar ne izključujemo drugih pogledov,” so poudarili.
Prizadevali si bodo za spravo med slovenskimi državljani ter odpravo vseh storjenih krivic, ki so posledica revolucije in bivšega totalitarnega režima. Zavračajo pa vse totalitarne režime, nacizem, fašizem in komunizem. “Nasprotujemo obujanju ali poveličevanju totalitarnih režimov in njihovih simbolov,” je navedeno v predlogu programa.
Med programskimi izhodišči je povezovanje ljudi, pogledov in ciljev, obenem pa razumevanje in spoštovanje medsebojnih razlik. “Smo in bomo odprti za vse ljudi, ki podpirajo te vrednote in cilje, ne glede na njihovo osebno prepričanje, raso, veroizpoved, spolno usmerjenost ali etnično pripadnost,” so navedli v NSi.
V NSi na kongresu pričakujejo približno 500 delegatov in še okrog 200 gostov ter simpatizerjev iz cele Slovenije, so še pojasnili v stranki.
NSi v DZ izpustila le en mandat, v Evropskem parlamentu vedno prisotna
Zgodovina NSi sega v drugo polovico 80. let prejšnjega stoletja, ko so različna družbena gibanja zahtevala demokratizacijo in nastanek samostojne države. Leta 1989 je tako nastala stranka Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Ta ni pravna predhodnica današnje NSi, to naj bi bila SLS, a se v NSi vseeno čutijo in štejejo za njene naslednike.
Na svojih prvih volitvah leta 2000 je NSi dobila 8,66 odstotka glasov. Na naslednjih volitvah leta 2004 je svoj rezultat nekoliko izboljšala (9,09 odstotka) in vstopila v vlado Janeza Janše. Leta 2008 je močno poslabšala svoj rezultat in izpadla iz parlamenta. Pod vodstvom Ljudmile Novak je stranka leta 2011 dosegla 4,88 odstotka glasov in se vrnila v parlament.
Na volitvah leta 2014, po katerih je za eno leto vstopila v drugo Janševo, NSi rezultata ni bistveno izboljšala, med članstvom pa so se pojavile težnje po spremembi vodstva. Do tega je prišlo po odstopu Novakove januarja lani. Z novim predsednikom Matejem Toninom je NSi na zadnjih volitvah v DZ dobila 7,16 odstotka glasov in se približala podpori iz leta 2008.
Za razliko od domačega političnega parketa je NSi s svojimi predstavniki stalno prisotna v Evropskem parlamentu. Največji uspeh ji je uspel na prvih evropskih volitvah leta 2004, ko je zmagala in osvojila dva mandata. Pozneje pa je članom stranke pripadel po en mandat.
