Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Opozicija napoveduje vročo politično jesen, ki naj bi jo zaznamovale interpelacije – prva naj bi po besedah poslanke LMŠ Jerce Korče doletela ministra Andreja Vizjaka, ki je “doživel velik fiasko na referendumu”. Gre seveda predvsem zato, da leva opozicija nima 46 glasov, ki bi bili potrebni za uspeh konstruktivne nezaupnice. V središču ponovnega preštevanja glasov so se spet znašli poslanci DeSUS-a – in kaže, da se bo te glasove preštevalo še celo jesen. Šteje, šteje, ne prešteje – spominja celotna situacija na neresno delo leve opozicije, ki sicer ni uspela izglasovati konstruktivne nezaupnice vladi.
Politični analitik Marko Balažic je mnenja, da je bil največji pokazatelj trenutne situacije prejšnji teden, ko je šla ustavna odločba o financiranju osnovnih šol skozi in to brez podpore DeSUS-a. Poleg tega pa je premier Janez Janša sprožil še en manever, in sicer je prestavil glasovanje o demografskem skladu na jesen. Vse to je potisnilo stranko DeSUS nazaj za pogajalsko mizo. Balažic je dejal, da je bil tudi zato v petek potrjen minister za digitalizacijo – tudi z glasovi DeSUS-a. Premier je s tem nekako dal signal DeSUS-u, da se je pripravljen o vsebini zakona oziroma o določenih zadevah še pogajati in to je bil tudi eden izmed momentov, v katerem se je preverjalo, ali se je DeSUS zlomil ali se ni. Podpora DeSUS-a se bo skoraj zagotovo preverjala še naprej, je prepričan Balažic. Tudi te interpelacije niso namenjene ničemer drugemu, kot le temu, da se stalno preverja, kje je DeSUS oziroma, ali je še vedno del razširjene vladne koalicije. Za konstruktivno nezaupnico leva opozicija pač nima dovolj glasov – kar se je izkazalo tudi v zadnjem primeru, ko so se tej ideji na hitro odrekli, to osnovnošolsko matematiko je osvojila namreč celo Tanja Fajon.
Po mnenju Balažica gre v ozadju za neke premike na področju gospodarstva, pravzaprav gre za tektonske premike in zelo pomembno je, kdo je na vrhu vsega tega. Tu je treba poudariti, da opoziciji izrazito ne odgovarja, če je na vrhu Janez Janša. Zato bodo seveda poslušali z vsemi topovi, dokler bodo lahko. Vprašanje je sicer, koliko je levi opoziciji v resnici do predčasnih volitev, kar nekaj je namreč poslancev, ki jim mogoče niti ni v interesu, da se vrnejo nazaj na trg dela. Tudi pri odstopu Marjana Šarca se je pričakovalo predčasne volitve, pa se je nato sestavila Janševa vlada. Jasno je torej, da pragmatizem poslancev pogosto prevlada. Glede interpelacij skuša očitno sedanja opozicija podreti rekord iz časa vlade Mira Cerarja – takrat jih je bilo namreč osem, pri aktualni vladi pa smo jih do sedaj našteli pet.
Napovedi Jerce Korče so povzročanje veliko hrupa za nič
Ali bi interpelacija ministra Andreja Vizjaka uspela, je v tem trenutku težko reči, vprašanje je tudi, če bi sploh dobili kandidata, ki bi pol leta pred volitvami šel za novega ministra. Po drugi strani pa drži tudi to, da bi Vizjak z morebitnim odstopom na nek način priznal krivdo za slabo zapisan zakon – kar pa v resnici niti ni bil razlog, da je zakon na referendumu padel. Dokler bodo koalicijske stranke držale skupaj, bodo torej stvari tudi delovale – in to se bo poznalo tudi pri napovedanih interpelacijah. Bo pa pri dogajanju jeseni pomembno vlogo odigrala tudi epidemiološka situacija, vsako nadaljnje zaprtje bo za kogarkoli, ki je na oblasti, zelo težek zalogaj za opravičiti pred volivci. Po še enem zaprtju bi bilo ljudi zelo težko mobilizirati v katerokoli smer. Potem pa je tu še ekonomski moment. Videti je namreč, da se določen del zmerno leve ekonomske sfere obrača proti vladi in špekulira, da bo ta vlada lahko tista, ki bo lahko naslednji mandat zagotavljala dogovore – to pa so ta razmerja, ki v politiki nekaj štejejo. DeSUS pa je klasična interesna skupina, pri kateri se že na daleč vidi, da je njihov interes demografski sklad. Z veliko hrupa za nič, bi torej lahko opisali napovedi Jerce Korče – bomo pa s kupom interpelacij imeli vsaj za o čem pisati.
