8.8 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Je Franta med oddajo pokazal, da ima pri sebi doma eno izmed 1.600 ukradenih slik in pohištvo, ki so ga ukradli komunisti v revoluciji?

“Če je Franta kupil karkoli od tegale na sliki, sem jaz pecikl,” se glasi sporočilo enega od uporabnikov Twitterja. Eden redkih Slovencev, ki je opozarjal na to problematiko, je bil dr. Milko Mikola. Temno stran prilaščanja in nasilno zaplembo premoženja je v letu 2001 opisal v svoji knjigi Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943-1952, ko so izvedli 27 tisoč nasilnih zaplemb, komunistična oblast pa je za odtujena umetniška dela ustanovila Federalni zbirni center. V njem je bilo 1.600 umetniških slik, 900 klavirjev, 400 tisoč knjig in po nekaterih ocenah 2.800 artefaktov, ki so jih odtujili prvotnim lastnikom. V Sloveniji je med vsemi zaplembami najbolj znana zaplemba Vile Tacen pod Šmarno goro iz leta 1947, ki so jo nasilno odvzeli lastniku Ivanu Seunigu, ta pa je moral podpisati prisilno menjalno pogodbo, po kateri je 400 kvadratnih metrov veliko zemljišče Vile Tacen zamenjal za manj vredno stanovanjsko hišo v Rožni dolini. Svojo škandalozno zgodovino pa ima vila Moskovič, kjer domuje naslednica komunistične partije, stranka Socialni demokrati; udbovske oblasti so zaradi lažnih obtožb takratnega lastnika, umorjenega Feliksa Moskoviča, obtožile sodelovanja z gestapom (!), na podlagi tega so mu zaplenili celotno premoženje, ki je bilo decembra 1946 popisano in ocenjeno. 

 

Če je Franta kupil karkoli od tegale na sliki, sem jaz pecikl,” se glasi sporočilo enega izmed uporabnikov na Twiterju ob fotografiji Franca Severja – Frante, za katerim je v ozadju videti veliko umetniških slik. Najbolj izčrpno delo o tej temačni problematiki je napisal zgodovinar in arhivar dr. Milko Mikola v svoji knjigi Zaplemba premoženja v Sloveniji 1943-1952. “Ob upoštevanju vseh podatkov ocenjujem, da je bilo v obdobju 1945-1952 na območju Slovenije izrečenih najmanj 27.000 zaplemb premoženja,” je leta 2000 ugotavljal ob predstavitvi svoje knjige Mikola. Komunistična oblast pa je bila zelo iznajdljiva, saj je po vojni ustanovila legalno institucijo za krajo umetniških del, imenovano Federalni zbirni center. Ukradli so 1.600 umetniških slik, 900 klavirjev, 400 tisoč knjig ter 2.800 artefaktov.

V Sloveniji je med vsemi zaplembam  najbolj znana zaplemba Vile Tacen pod Šmarno goro iz leta 1947, ki so jo nasilno odvzeli lastniku Ivanu Seunigu, ta pa je moral podpisati prisilno menjalno pogodbo, po kateri je 400 kvadratnih metrov veliko zemljišče Vile Tacen zamenjal za manj vredno stanovanjsko hišo v Rožni dolini. Veliko burnejšo zgodovino pa ima še vedno Vila Moskovič, v kateri domujejo Socialni demokrati. Zgodovinar dr. Renato Podberšič je povedal, da je bil tedaj umorjeni lastnik žrtev udbovskih prijemov, saj so ga po krivem in lažno obtožili sodelovanja z gestapom. Podberšič pojasnjuje, da so umorjenega Feliksa Moskoviča komunistične oblasti obtožile sodelovanja z gestapom (!), na podlagi tega so mu zaplenili celotno premoženje, ki je bilo decembra 1946 popisano in ocenjeno. Hkrati je bil odsotnemu obsojencu v zaplembnem postopku postavljen skrbnik Lajtner Ignjat, brat pokojne Klare Moskovič.

Vila Moskovič, v kateri ima danes svoje prostore stranka Socialni demokrati. (Foto: Nova24TV).

Primer Borisa Kocijančiča kot klasičen primer kraje komunističnih oblastnikov
V preteklosti pa se je izkazalo, da so bogataški življenjski slog diktatorja Tita v imenu “delavske in socialistične” revolucije uživali tudi takratni glavni predstavniki KPS. Najodmevnejše je bilo ime Borisa Kocijančiča, očeta zloglasnega Janeza Kocijančiča, večnega športnega funkcionarja. Za nagrado je dobil dve perzijski preprogi in tabernakelj, predalnik, komodo, svečnik, porcelan in dve umetniški platni (Nürnberg Ferda Vesela in Robbov vodnjak Matije Jame), kranjsko majoliko z dvoglavim orlom ter oljno platno Deklica z vrčem Matije Jame, je pisal RTV SLO.

Burna razprava o odtujeni lastnini umetniških del je potekala leta 2010 na parlamentarnem odboru za kulturo, šolstvo, šport in mladino. Takratni vladajoči trojček – SD, Zares in LDS – se je na vse načine trudil, da ne bi prišlo do razprave glede odtujenih oziroma ukradenih slik, ki naj bi jih dobil Boris Kocijančič. Besedo bi moral dobiti Boštjan M. Turk, vendar je razpravo zavrnila predsedujoča poslanka SD Majda Potrata, ki je povedala, da Turk razmišlja “preveč enosmerno”, s tem pa zavarovala enega glavnih predstavnikov globoke države, svojega bivšega šefa Janeza Kocijančiča.

Dr. Milko Mikola: Zaplenjenega je bilo več kot 85 odstotkov industrijskega vloženega kapitala
Dr. Milko Mikola je ob tem izpostavil dejstvo, da je vse niti takrat imel v rokah Ivan Maček – Matija, ter njegov nastop na partijskem kongresu iz leta 1949. Z zaplembo je prišlo takrat v last države 85 odstotkov industrijskega vloženega kapitala. Najbolj sporno odvzemanje premoženja pa je potekalo po takratnem 28. členu kazenskega zakonika, kjer so se znašli predvsem tisti, ki niso sodelovali z okupatorjem, so pa izrazito nasprotovali takratni komunistični oblasti.

Dr. Milko Mikola (Foto: SCNR/Nova24TV)

Takšnih zaplemb je bilo 3.600. Svoje videnje o temačnem delu slovenske polpretekle zgodovine je opisal bivši ustavni sodnik dr. Lovro Šturm, ki je trdil, da se je večina sodnih postopkov dogajala po izrazito politični liniji sojenja. “Ustavno sodišče je, ko je razsojalo o pravni dopustnosti povojnih zakonov, z izjemo kaznivih dejanj proti državi in ljudstvu, za vse zakone ugotovilo, da jih je mogoče uporabljati samo delno, sicer pa so bili v nasprotju z pravnimi načeli, ki so jih takrat na splošno priznavali civilizirani narodi,” je svoje ugotovitve zaključil dr. Šturm.

Luka Perš

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine