Janša na zboru slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju o “jedrni Evropi”: “Ko smo se na referendumu odločali o vstopu v EU, nismo glasovali za EU, kjer bodo prvo- in drugorazredne države”

Iz kabineta predsednika vlade so za javnost sporočili, da se je Janez Janša se je srečal z ministrom za Evropo in zunanje zadeve Francoske republike Jean-Yves Le Drianom. Srečanje je potekalo na današnji dan na Brdu pri Kranju in sicer ob robu posveta slovenske diplomacije. Sogovornika sta v pogovorih spregovorila o sodelovanju med Slovenijo in Francijo. Janša je izpostavil tudi sago o “jedrni Evropi”, ob čemer je dejal, da kaže le na občutke drugorazrednosti. 

 

Premier Janez Janša se je danes na Brdu pri Kranju ob robu posveta slovenske diplomacije pogovarjal s francoskim evropskim in zunanjim ministrom Jean-Yves Le Drianom. Na srečanju sta se dotaknila predvsem sodelovanja na področju gospodarstva. Janša je sogovorniku predstavil prioritete slovenskega predsedovanja Svetu EU. V pogovorih sta pozornost namenila tudi drugim aktualnim zunanjepolitičnim temam, predvsem situaciji v Belorusiji in Vzhodnem Sredozemlju. Pogovori med slovenskim predsednikom vlade in francoskim ministrom pa so bili povezani tudi z ukrepi, ki jih sprejemata državi v zvezi z zajezitvijo širjenja koronavirusa.

Po poročanju STA pa je slovenski predsednik vlade na današnji dan v nagovoru zbora slovenske diplomacije izjavil, da je saga o jedrni Evropi umetno ustvarjena dilema in kaže predvsem na nesamozavest. Slovenija pa po njegovem prepričanju manjvrednostnega kompleksa nima. Obenem se je Janša dotaknil tudi številnih izzivov, ki se nahajajo pred EU, še zlasti Brexita in novega vala epidemije koronavirusa. Janša je o razpravah glede “jedrne Evrope” dejal, da te nujno predpostavljajo, da sam nisi del tega jedra in kažejo le na to, da se nekdo počuti manjvredno: “Ko smo se na referendumu odločali o vstopu v EU, nismo glasovali za EU, kjer bodo prvo- in drugorazredne države.” Janša je ob tem izpostavil našo tedanjo vero v enakost in enaka merila za vse.

Janša se tudi ni želel podrobno spuščati v očitke, da se Slovenije približuje državam Višegrajske četverice, kar delu slovenske javne in politične sfere ne ustreza. Poudaril je le, da Slovenija znotraj EU išče različne zaveznike, saj je le-ta “povezava kompromisov”. Po njegovem je nespametno vnaprej izključevati določena zavezništva. “Pri tem je ponazoril, da je Slovenija sicer v nasprotju z dotedanjo politiko podprla idejo o uvedbi t. i. evroobveznic za financiranje okrevanja evropskega gospodarstva po pandemiji covida-19.” Stvar naj bi naletela na naklonjenost v Italiji in Španiji, ki ju je epidemija koronavirusa najhuje prizadela. Obenem je Janša še izpostavil humanitarno gesto Češke, ki je Sloveniji kot prva priskočila na pomoč s svojo pošiljko zaščitne opreme. Premier je na srečanju izrazil tudi pričakovanje po čim hitrejši pridobitvi ustreznega zdravila ali cepiva ter izrazil optimizem, a posvaril, da je pred nami še nekaj težkih mesecev. Izrazil je tudi upanje, da bo znotraj EU prišlo do večje usklajenosti za omejevanje širjenja okužb, kritičen pa je bil tudi do evropske stroke, ki se ni zmožna uskladiti.

Ponovno uvedbo vsesplošne karantene je ob tem označil za nesprejemljivo. V nagovoru se je posvetil tudi 750 milijard evrov težkemu skladu za obnovo evropskega gospodarstva zaradi epidemije ter ob tem pohvalil hitro ukrepanje evropskih finančnih institucij in Mednarodnega denarnega sklada. Vendar pa Evropo čaka težka prihodnost zaradi odhoda Združenega kraljestva iz EU. Janša je Brexit označil kar za strateško katastrofo, posledice pa bomo Evropejci občutili še dolgo časa. Po njegovem prepričanju bo težje za nas, ki ostajamo. Slovenija ob tem ostaja zvesta zagovornica povezovanja in močnejše integracije ter podpira tako širjenje Schengena kot tudi evroobmočja, še zlasti pa širjenja EU na Zahodni Balkan, saj je stabilnost te regije ključna tako za EU kot tudi za Slovenijo. V prihodnjih dneh so pred EU sicer pogovori o razmerah v Belorusiji pa tudi ozemeljski spori med Grčijo in Turčijo, ki so povezani z nahajališči fosilnih goriv v vzhodnem Sredozemlju. Ob tem je glede na članstvo Slovenije v EU in Natu, ni dvoma na katero stran bi se morala Slovenija postaviti.