Piše: C. R.
Mineva devetnajst let od smrti očeta slovenske državnosti, dr. Jožeta Pučnika. Delegacija SDS pod vodstvom predsednika Janeza Janše se je danes na pokopališču Črešnjevec pri Slovenski Bistrici poklonila njegovemu spominu s položitvijo cvetja na njegov grob.
Del delegacije SDS so bili tudi generalni sekretar SDS Borut Dolanc, podpredsednica SDS Jelka Godec, predsednik SDM Dominik Štrakl, poslanci Boris Doblekar, Suzana Lep Šimenko in Jožef Lenart ter predsednik OO SDS Slovenska Bistrica Žarko Furman. Predsednik SDS Janez Janša je ob položitvi cvetja imel tudi kratek nagovor. Podpredsednica Jelka Godec pa je zrecitirala pesem Toneta Kuntnerja Zraven sem bil.
Predsednik SDS je v začetku nagovora povedal, da se z vsakoletnim zbiranjem ob grobu dr. Jožeta Pučnika poklonimo tudi spominu na njegovega brata Ivana, s katerim sta bila v času osamosvojitve tandem. Janez Janša je prisotne spomnil, da je letošnjo leto še posebej svečano, saj obeležujemo okroglo obletnico rojstva dr. Jožeta Pučnika.
»Dr. Jože Pučnik je slovensko zgodovino zaznamoval predvsem v treh sklopih. Najprej s svojim trpljenjem in žrtvijo, ko je bil v totalitarnem času zaprt in poslan v samico. Potem ni dobil službe ali kakšnega zadoščenja, zato je moral v izgnanstvo,« je dejal predsednik SDS in ob tem dodal, da je za trpljenje dr. Jožeta Pučnika vedelo malo ljudi, saj je takratna oblast v celoti obvladovala površino javnega mnenja, »bil je to gluh čas, takšne stvari niso odmevale, ker je oblast v celoti obvladala površino javnega mnenja. Vendar je ravno ta del njegovega življenja, na nek način odločil, da je dr. Jože Pučnik postal tista figura, ki je v takrat še alternativni politiki bila brezmadežna in je bila sposobna združevati včasih tudi velike razlike v egih takratnih voditeljev Demosa. Pravzaprav je bil dr. Jože Pučnik edini, ki je lahko prevzel vlogo vodenja Demosa in to v veliki meri ravno zaradi njegove žrtve desetletja prej.«
»Drugo obdobje, ki je bilo ključno in izhaja iz tega prvega, je vloga dr. Jožeta Pučnika v tistih ključnih časih osamosvojitve, kjer je bilo potrebno dati glavo na tnalo, po domače rečeno,« je v nadaljevanju povedal Janez Janša. Prepričan je, da je bila vloga dr. Jožeta Pučnika v tistih ključnih trenutkih odločilna. Za ključen politični dogodek je izpostavil znameniti sestanek na Račjem otoku aprila 1991, na katerem se je utrdila odločitev Demosa, da ne glede na vsa nasprotovanja doma, v Beogradu in v tujini, gremo v osamosvojitev. »Tisti znameniti sestanek na Račjem otoku aprila 1991 je bil ključen politični dogodek, ki je utrdil odločitev Demosa, da ne glede na vsa nasprotovanja doma, kjer je opozicija zavirala vse ukrepe za zavarovanje slovenske osamosvojitve, in v Beogradu, kjer so rožljali in grozili z orožjem, pa tudi v tujini, kjer nihče ni dal počenega groša na slovensko osamosvojitev, da se kljub vsemu gre v osamosvojitev. Tudi potem ko je že resno pokalo, je bil dr. Jože Pučnik steber te odločnosti,« ob tem pove predsednik SDS.
Kot tretjo stvar je Janez Janša predstavil Pučnikovo obdobje, ko je ta vodil komisijo, ki je ugotavljala odgovornost za povojne poboje. Povedal je, da je Pučnik pomembno vplival na to, da smo lahko prišli do spoznanja in resnice glede tega travmatičnega obdobja slovenske zgodovine. »Z delom te komisije se je ohranilo in zbralo veliko pričevanj ter dokumentov, na podlagi katerih se je zgodilo marsikaj in na podlagi česar imamo danes lahko realno predstavo o tistih časih. V mislih imam oddajo Pričevalci Jožeta Možine in njegovo knjigo Slovenski razkol, ter vse tiste stvari, ki sta jih naredila Študijski center za narodno spravo in Inštitut dr. Jožeta Pučnika. Vseh teh spoznanj morda ne bi bilo, če ne bilo dr. Jožeta Pučnika,« je dejal Janez Janša in zaključil: »Če vsa tri obdobja dr. Jožeta Pučnika strnemo v neko celoto, dobimo pred sabo pravo veličino te velike osebnosti slovenske zgodovine. Hvala vsem, ki se vsako leto zberete tukaj v njegov spomin. Dr. Jože Pučnik bo trajno ostal v našem spominu.«
