Piše: Petra Janša
Iz dokumentov, ki jih je evropskemu poslancu Milanu Zveru po enem letu uspelo pridobiti o lanskem obisku podpredsednice Evropske komisije Věra Jourové v Sloveniji, izhaja, da je sum o vmešavanju komisarke v notranje in ustavnopravne zadeve Slovenije potrjen.
Tako je prejšnji torek na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril predsednik SDS Janez Janša. »Gre za nesprejemljivo vmešavanje v državo članico na področju, kjer ni skupnih politik,« je dejal tudi Zver (EPP/SDS). Kot sta pojasnila Janša in Zver, se je Jourová med obiskom srečala s predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom. Ker se je obisk zgodil le deset dni po odločitvi ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV), si je obisk po njunem mnenju mogoče razlagati kot nedopusten politični pritisk na ustavno sodišče. Ustavno sodišče je po obisku Jourove spremenilo svojo odločitev. »Politično gledano je bilo popolnoma jasno, da je ta odločitev ustavnega sodišča temeljila tudi na vsebini pogovora z evropsko komisarko,« je izpostavil Janša.
Netransparentnost komisarke za transparentnost
Zver si je vse od obiska komisarke prizadeval pridobiti dokumente v zvezi z njenim obiskom v Sloveniji, zlasti na ustavnem sodišču. Šele po posredovanju evropske ombudsmanke Emily O’Reilly je dobil večji del dokumentov, a so deli še vedno počrnjeni. Kot je evropski poslanec pojasnil na omenjeni novinarski konferenci, je želel opozoriti na netransparentnost pri delovanju komisarke Jourove. Po njegovih besedah so želeli tudi poudariti, do kod si je upala politizirati zakonodajni proces v Sloveniji. »Hoteli smo opozoriti na njeno nevestno opravljanje funkcije, zlorabo položaja, opustitev dolžnega ravnanja,« je poudaril Zver. Njegov največji očitek komisarki pa je, da je poskušala politično vplivati na delovanje slovenskih institucij, kar je, kot je dejal, v nasprotju s pogodbo o delovanju EU in tudi z lizbonsko pogodbo. »Indici so, da je Jourová močno vplivala na zakonodajni proces, česar ne bi smela, in da je deloma odgovorna za vse, kar se je kasneje zgodilo na RTV, vključno s spremembami programskih shem in čistke na RTV,« je še dejal Zver. »Kronski dokaz« vpliva na zakonodajni proces v Sloveniji Janša vidi v delu opomnika pred pogovori z Accettom, katerega deli niso počrnjeni. V njem Jourová odločitev ustavnega sodišča o zadržanju izvajanja novele zakona o RTV označuje za kontroverzno. Med deli dokumentov, ki so še vedno počrnjeni, je 3. točka opomnika pred pogovori s predsednikom ustavnega sodišča Accettom. »Kaj imajo skrivati, da je ta točka počrnjena,« je vprašal Janša. Zveru pa se med drugim zdi sporno, da je v opomnikih komisarke pred obiskom omenjena depolitizacija RTV, večkrat pa tudi desni medijski imperij, pri čemer sta izpostavljeni Nova24TV in Demokracija kot ustvarjalki lažnih novic. »Popolnoma jasno se vidi, do kod so pri svoji politizaciji pri Evropski komisiji šli,« je dejal.
Iz dokumentov izhaja, da je sum o vmešavanju komisarke v notranje in ustavnopravne zadeve Slovenije potrjen.
Zver pripravlja tožbo
Zver je napovedal, da bo nadaljeval svoja prizadevanja in da bo skušal manjkajoče dele dokumentov pridobiti prek Sodišča EU. »Pripravljam tožbo,« je dejal. Evropska komisarka z dokumenti, ki so mu jih naposled posredovali, ni izpolnila svojih obveznosti in odgovornosti, zato namerava na drug način priti do tega, kar zahteva, je pojasnil evroposlanec in dodal: »Tu ne gre za mojo moralno zmago, ampak za princip. Ne smemo dovoliti, da bi kakšen evropski komisar še kadarkoli na tak način interveniral v državi članici EU.« Janša pa je dejal, da bodo v različnih političnih forumih Evropske unije sprožili tudi druge postopke. Kar si je privoščila Jourová, je po njegovih besedah temeljna zloraba funkcije. »Bili so že podobni primeri, a tu gre za prvi primer, kjer se da to s konkretnimi dokumenti dokazati in razkrinkati,« je še ocenil predsednik SDS. Prav tako so z dokumenti razkrili, kdo je cenzor v naši državi. Gre za portal Oštro. Od nikogar izvoljena institucija je postavljena za to, da preverja, ali nekaj drži ali ne. »Povejte mi, ali je Anuška Delić Zavrl politično nevtralna oseba ali ne,« je Janša postavil hipotetično vprašanje javnosti in za konec povzel celotno zgodbo: »Prišli so ustavnemu sodišču v ‘provinci’ Republiki Sloveniji povedat, naj to (zadržanje zakona o RTV, op. p.) spremenijo. In ustavno sodišče je to naredilo. Smo pri temeljnem vprašanju suverenosti države. Slovenija te suverenosti ni prenesla na Evropsko unijo.«
Odziv vpletenih
Ustavno sodišče RS je navedbe o pritisku komisarke Jourove na delo sodišča že zavrglo, tiskovna predstavnica Evropske komisije pa je za STA dejala, da se podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová med lanskim obiskom v Sloveniji s predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom ni pogovarjala o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija. Dodala je, da se Jourová redno srečuje s predsedniki ustavnih sodišč članic EU. »Podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová tako kot vsi člani kolegija uživa močno podporo predsednice Evropske komisije,« pa je v luči pozivov evroposlanca Milana Zvera in predsednika SDS Janeza Janše k njenemu odstopu spričo lanskega obiska v Sloveniji poudaril tiskovni predstavnik Evropske komisije Eric Mamer.
Ključni citati razkritih dokumentov v zvezi z obiskom evropske komisarke Věre Jourove na slovenskem ustavnem sodišču:
»Golobova stranka je na volitvah prepričljivo zmagala, saj so se volivci mobilizirali proti ekscesnemu načinu vladanja premierja Janše.«
»Srečanje s slovenskimi mediji vam bo dalo dober vpogled v to, kako mediji dojemajo stanje medijske svobode v državi, ter vpogled v prizadevanja sedanje vlade, da bi začela z reformami po koncu napetega obdobja pod Janšo.«
»28. decembra 2022 je začel veljati nov zakon o RTV Slovenija, ki je predstavljal eno glavnih predvolilnih obljub sedanje koalicijske vlade. Politično je eden glavnih ciljev zakona sanacija stanja v javnem zavodu z ‘depolitizacijo’, kar v praksi pomeni spremembo sestave programskega sveta in uprave.«
»Predlog zakona o RTV je bil pripravljen v tesnem sodelovanju z medijskimi strokovnjaki in nevladno organizacijo Pravna mreža za varovanje demokracije (spoznali jih boste ob obisku). Predlog zakona je bil sprejet po nujnem postopku kot sredstvo za depolitizacijo javne radiotelevizije, potem ko so bili na ključne položaje imenovani zavezniki prejšnje vlade.«
»Ustavno sodišče je 20. februarja 2023 zadržalo (tj. nekakšen začasni ukrep, da se počaka do končne odločitve) izvajanje ključnih določb zakona, ki omogočajo menjavo vodstva. Odločitev je kontroverzna, saj pomeni, da se postopek imenovanja novih vodstvenih struktur lahko nadaljuje, medtem ko sodišče še odloča, vendar imenovanja ne bodo začela veljati, dokler sodišče o tem ne bo dokončno odločilo. Tako danes v praksi obstajata dve vodstveni strukturi; stara, ki odloča, in nova, ki čaka na pravnomočno sodbo. Pozitivno pa je, da je bil novi upravni organ imenovan brez vpletanja politikov, s strani civilne družbe in osebja RTV torej.«
»Več deležnikov se je po imenovanju Andreja Graha Whatmougha za novega generalnega direktorja RTV Slovenija aprila 2021 in Uroša Urbanije, nekdanjega vodje Urada za komuniciranje (UKOM), za direktorja RTV Slovenija pritožilo, da se je situacija na RTV drastično poslabšala.«
»Oba sta prepoznana kot politična zaveznika nekdanjega premierja Janše. Medtem ko je Urbanija vodil UKOM, je ta organ prekinil financiranje Slovenski tiskovni agenciji (STA), kar je EK močno kritizirala, številni deležniki pa menili, da gre za politično motivirano ravnanje, ki je privedlo do odhoda številnih zaposlenih. V zadnjih mesecih je več novinarjev RTV podalo izjave o nadlegovanju in pritiskih, medtem ko so njihova združenja organizirala več stavk.«
Iz opomnika za srečanje z novinarji – glavna sporočila:
»Vem, da ste prestali težke čase.«
»Razumem, da se situacija zdaj spreminja s pomembnim prizadevanjem nove vlade za uvedbo reform na vrsti pomembnih področij, vključno z neodvisnostjo javnih medijskih služb.«
Dodatno iz opomnika za medije:
»Dezinformacije in lažne novice v Sloveniji se najpogosteje širijo prek medijev, ki so blizu SDS (EPP), ki na volitvah aprila 2022 ni dobila večine za sestavo vlade. Ti mediji so pod nadzorom madžarskih poslovnežev iz kroga Viktorja Orbána in jih vodijo privrženci SDS.«
»Glavna izmed njih sta novičarska portala Nova24tv.si in Demokracija.si (kjer ima SDS več kot 30-odstotni neposredni lastniški delež), ki pogosto širita dezinformacije od tujih skrajno desnih portalov, najpogosteje Breitbart.com. Novinarsko častno razsodišče Slovenije je večkrat obsodilo poročanje obeh portalov. Poročanje obeh portalov se pogosto omenja tudi na nekaterih lokalnih portalih.«
»Nekdanji direktor Nove hiše, ki vodi portal Nova24tv.si, Aleš Hojs, je bil minister za notranje zadeve v zadnji Janševi vladi leta 2020. Na tej funkciji je vsaj petkrat javno širil dezinformacije ali neresnične trditve.«
»Edini redni projekt preverjanja dejstev v Sloveniji, Razkrinkavanje.si, je leta 2019 ustanovil Oštro, center za preiskovalno novinarstvo v Jadranski regiji.«
»Meta (Facebook) je razkril, da je njihov slovenski partner za preverjanje dejstev portal Oštro. Od 1. oktobra do 31. decembra 2022 je bila izvedena preverba dejstev na več kot 220.000 vsebinah na Facebooku in 12.000 vsebinah na Instagramu.«
Ustavno sodišče je po obisku Jourove spremenilo svojo odločitev.
Iz opomnika za sestanek s Pravno mrežo:
»Glavni cilj Pravne mreže je zagotoviti pravno varstvo posameznikom in organizacijam pri njihovem mirovnem delu za spoštovanje, izvajanje in zaščito demokratičnih načel ter človekovih pravic, ki so bile napadene z vladnimi ukrepi zlasti pod prejšnjo vlado Janeza Janše (SDS-EPP), katere način delovanja je kmalu vzbudil zaskrbljenost nevladnih organizacij.«
»Delo vaše pravne mreže je pomembno. Uspehi na vseh ravneh sodišč (vključno z ustavnim) so dokaz kakovosti in potrditev, da je vaše delo nenadomestljivo.«
»Zanima me tudi, ali bi lahko izvedela več o dejavnostih, ki ste jih razvili s čezmejnim sodelovanjem s poljskimi in madžarskimi kolegi, ki se soočajo s podobnimi izzivi.«
Sporna tretja točka ciljev sestanka med Jourovo in Accettom:
Kljub razkritju dokumentov Evropska komisija še vedno cenzurira tretjo točko ciljev sestanka med komisarko Věro Jourovo in predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom. Domneva se, da gre za direktno navodilo Jourove Accettu za pospešitev postopkov glede RTV. Zakaj?
V spremnem dopisu Evropske komisije to cenzuro Jourová upravičuje z varovanjem procesa odločanja in nadaljuje (prevedeno v slovenščino, op. p.): »ena od cenzuriranih povedi na strani 8 dokumenta 3 vsebuje mnenja služb Komisije kot del notranjih posvetovanj znotraj institucije. Kot je pojasnjeno zgoraj, je bil dokument pripravljen za interno uporabo pod odgovornostjo ustreznih služb Komisije in ne odraža dejanskih intervencij, narejenih med sestanki.« Dodaten indic za to, da se tretja točka nanaša ravno na RTV, je v poročilu s sestanka, kjer v zadnjem odstavku, ki kronološko sledi obema prej naštetima temama, o Accettu zapišejo tole (prevedeno v slovenščino, op. p.): »Nazadnje je poudaril, da opaža naraščajoč trend poskusa preoblikovanja političnih problemov v pravne primere, ki se predstavljajo Evropskemu sodišču ali nacionalnim ustavnim sodiščem. Po njegovem mnenju to povečuje dojemanje politizacije sodstva, saj bo kakršna koli odločitev verjetno razdelila mnenja.« V tem kontekstu je bila v tistem času »največja politična težava v državi« RTV, hkrati pa je bila tudi politična težava, ki je bila prenesena na US.
