14.3 C
Ljubljana
petek, 5 marca, 2021

Ima Ficko ambicije preko Erjavca znova prevzeti Državne gozdove in to kljub razdejanju, ki ga je pustil v podjetju?

V petek je odjeknila informacija, da na poslance stranke DeSUS pritiska razvpiti nekdanji direktor Slovenskih državnih gozdov Zlatko Ficko. Menda po navodilu trenutnega predsednika DeSUS Karla Erjavca, ki tega z odgovori na vprašanja, ni zanikal.

A Zlatko Ficko je kot direktor Slovenskih državnih gozdov, od koder je odšel predčasno za seboj pustil veliko razdejanje. S pomočjo insajderjev smo nepravilnosti nanizali v šestnajst točk:

1. Funkcije vodenja družbe se niso izvajale. Seje poslovodstva oz. kolegija poslovodstva so bile zelo redke in je med dvema sejama poteklo tudi šest mesecev ali več. Pri tem pa so se vse aktivnosti v družbi izvajale povsem stihijsko, neorganizirano in nenadzorovano.

2. Kljub večkratnim opozorilom družba ni zmanjševala tveganja kraj v državnih gozdovih in v tej zvezi ni razvila nobenih sistemskih kontrol. Na podlagi sistemskega preverjanja v eni poslovni enoti je družba v zadnjem času odkrila kraje gozdno lesnih sortimentov v skupni količini preko 400 kubičnih metrov. Glede teh kraj poteka obsežna preiskava organov pregona.

3. Poslovodstvo družbe ni obvladovalo stroškov, še posebej ni obvladovalo stroškov dela na kar je bilo večkrat opozorjeno s strani organov nadzora. Z nenadzorovanim dvigovanjem stroškov dela si je poslovodstvo “kupovalo” socialni mir. S socialnimi partnerji so bili v breme lastnika sklenjeni dogovori in pogodbe s katerimi se socialnim partnerjem daje bistveno večji obseg pravic in ugodnosti kot jim gredo po posameznih zakonih.

4. Stimulacije in nagrade posameznih zaposlenih so se podeljevale na podlagi strankarske pripadnosti in ne na podlagi rezultatov. Najmanj vprašljivi so obračuni stroškov prevoza na delo pri nekaterih zaposlenih, ki so pripadali “pravi” stranki.

5. Poleg nabave mehanizacije, ki ni bila strokovno in stroškovno utemeljena z investicijskimi elaborati, je družba povečevala zaposlitve v okviru lastne proizvodnje brez priprave ustreznega sistema normiranja oziroma nagrajevanja delavcev v gozdni proizvodnji. Nerešeno je bilo vprašanje cene lastne proizvodnje, saj ni bil vzpostavljen sistem normiranja in ustreznih kalkulacij.

6. Pri pripravi zemljišča za nameravano gradnjo poslovne stavbe so bila v letu 2019 opravljena določena zemeljska dela. Med njimi tudi odstranitev oziroma odvoz zemlje, ki je bil potreben pred utrjevanjem površine. Opravljen je bil odvoz zemlje v količini 7.930 kubičnih metrov na površino v zasebni lasti. Strošek nakladanja in odvoza je znašal 17.475,50 evrov brez DDV, zemlja pa je bila odložena na zasebno zemljišče brez ustrezne najemne ali druge pogodbe. Sedaj lastnik zahteva sanacijo ozirom ponoven odvoz zemlje s svoje parcele. Celotno količino bo treba ponovno odpeljati, poiskati treba tudi ustrezno deponijo.

7. Družba SiDG je pri odmeri komunalnega prispevka za nameravano gradnjo poslovnega objekta uveljavila oprostitev plačila. S tem je izkoristila najvišji možen prejem državne pomoči po shemi de minimis v višino 200 tisoč evrov in s tem izgubila možnost sofinanciranja vlaganj v gozdove, skladno s Pravilnikom o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove ter posledično povečala te stroške. Investicija v poslovno zgradbo po večkrat spremenjeni predračunski vrednosti (predračunska vrednost se je znatno povečevala – v mnogokratniku) pa ni bila odobrena.

8. Družba SiDG ima na sedežu v Kočevju najete poslovne prostore. Prostori so najeti od podjetja Grča, strošek pa je nesorazmerno visok v primerjavi s ponudbo poslovnih prostorov v Kočevju. Povprečni mesečni strošek na bruto površino znaša 9,63 evrov na kvadratni meter (na neto površino 11,69 EUR/m2), kar okvirno dvakrat presega ostale ponudbe v Kočevju. Družba je imela ob ustanovitvi možnost najeti poslovne prostore pri drugem najemodajalcu po bistveno ugodnejših pogojih.

9. Družba je v letu 2017 pri družbi LGB d.o.o. naročila pripravo vsebinskega dela dokumentacije v zvezi z javnim naročilom aplikativne programske rešitve za SiDG. Dokumentacija je bila pripravljena na način, ki ni omogočal pripravo ustrezne razpisne dokumentacije, zato je bilo objavljeno javno naročilo neuspešno. Družba je v letu 2019 morala ponovno opredeliti in popisati vse procese za izvedbo javnega naročila za prenovo informatike.

10. Družba ni razvila sistemskih kontrol nad izvajanjem posameznih faz dela.

11. Za odločbe v zvezi s sanacijo gozdov ni bilo vzpostavljene elektronske evidence, ki bi omogočala ažurno spremljavo ključnih datumov za pravočasno izvedbo (datum vročitev, datum oddaje del, datum začetka del, datum zaključka del). Tveganje za zamudo pri izvajanju C odločb je visoko ter s tem povezano tveganje za uvedbo inšpekcijskih postopkov ter izreka glob družbi in odgovornim osebam.

12. Ni bilo vzpostavljenega sistema zajema vseh podatkov na upravnih odločbah, ki jih izdaja Zavod za gozdove Slovenije. Za tako imenovane A in C odločbe, ki odrejajo posek gozdnega drevja, se ne vzpostavi evidenca strukture odkazanega drevja, kar ne omogoča kontrole poseka po debelinski strukturi in drevesnih vrstah. Prav tako ne omogoča kontrole odpeljanih gozdnih lesnih sortimentov po posameznih drevesnih vrstah. Možne so zlorabe pri razvrščanju vrednejših sortimentov hrasta, javorja, jesena.. saj se v trenutno bazo beleži le količina in število po osnovnih skupinah drevesnih vrst – iglavci in listavci.

14. Postopek gradnje gozdne infrastrukture je zastavljen na način, da se v okviru družbe izvaja projektiranje, gradbeni nadzor in prevzem del. S tem se povečuje tveganje dogovorov z izvajalci, nujna je uvedba zunanjega nadzora ali prevzema del.13. Družba ni imela vzpostavljenega sistema obvladovanja tveganj, kljub temu da je bila s strani notranje revizije in organov nadzora večkrat opozorjena na obsežna in raznolika tveganja. Družba tudi ni izvajala nobenih aktivnosti za zmanjševanje tveganj na katera je bila opozarjana.

15. Družba zasleduje strateški cilj, da z lastnimi kapacitetami izvede 20 odstotkov gozdne proizvodnje. Del strojne opreme je prenesla s hčerinskega podjetja Snežnik, za pretežni del pa preko lastnih investicij. Oprema za izvajanje sečnje (strojna sečnja, traktorji) se je nabavila brez ustreznih investicijskih elaboratov, ki bi utemeljevali izbrane stroje v strokovnem in organizacijskem smislu kot v smislu ekonomičnosti in učinkovitosti glede na razmere v državnih gozdovih. To še zlasti velja za nabavo kamionov, ker ni bila napravljena ustrezna utemeljitev upravičenosti nabave posamezne gozdarske transportne kompozicije (npr. ekonomičnost nabave vlačilcev ob usmeritve SiDG, da prodaja les na najkrajših možnih razdaljah, kar opredeljujejo Pravila prodaje). Prav tako je bilo naknadno ugotovljeno, da bi za dimenzije nabavljene prikolice za prevoz strojne sečnje, upoštevaje težo prikolice in stroja potrebovali dovoljenje za izredni prevoz po državnih cestah, ki letno znaša okoli 126 tisoč evrov. Samo strošek dovoljena nekajkrat presega celoten letni strošek selitve kompleta strojne sečnje, ki ga družba izkazuje z najemom storitve.

16. Delo po poslovnih enotah ni bilo organizirano, vodeno in nadzorovano. Delo je zato potekalo stihijsko in z odločnim zavračanjem kakršne koli odgovornosti za opravljeno delo. Vse to je v celoti podpiralo tudi prejšnje poslovodstvo, ki je za vse svoje neaktivnosti, opustitve le teh krivilo državo in zahtevalo od pristojnih ministrstev da s spremembo zakonodaje reši težave in tveganja, ki jim je bila izpostavljena družba.

Sara Kovač/Nova24TV

 

 

Demanti na objavo

Ima Ficko ambicije preko Erjavca znova prevzeti Državne gozdove in to kljub razdejanju, ki ga je pustil v podjetju ¨

V članku z zgornjim naslovom, ki je bil na spletni strani demokracija.si objavljen dne  10.01.2021, so bile objavljene  neresnice in insinuacije, ki so povezane z mojim imenom.

Zahtevam objavo prikaza nasprotnih dejstev in javno opravičilo. V prispevku ste pri navajanju  točk napačno številčili in številko 13 pozabili.

Zlatko Ficko

__________________________________________________________________________

            1.Trditev: Funkcije vodenja družbe se niso izvajale. 

Odg.: 

Ne drži. Družbo je vodilo dvočlansko poslovodstvo, glavni direktor in direktor finance,računovodstvo in kontroling. Seje kolegijev so bile redne  in po potrebi. Poleg kolegijev smo imeli še kabinet glavnega direktorja, ki se je srečeval dnevno. V evidenci družbe so zapisniki.

2.Trditev: Kljub večkratnim opozorilom družba ni zmanjševala tveganja kraj v državnih gozdovih in v tej zvezi ni razvila nobenih sistemskih kontrol. 

 Odg. 

 Ne drži. V družbi  SiDG je  bila že ob ustanovitvi organizirana služba za  kontroling in upravljanje tveganj. Odkrivanje in preprečevanje kraj je bila le ena od nalog te službe.Z rezultati odkrivanja nepravilnosti in kraj v državnih gozdovih je družba redno sodelovala z organi pregona in inšpekcijskimi službami v RS ter poročala  nadzornemu svetu in Odboru za kmetijstvo DZ. Kaj se dogaja v zadnjem času bo vedel več insajder, ker mene v družbi od 5. maja ni.

3.Trditev: Poslovodstvo družbe ni obvladovalo stroškov, še posebej ni obvladovalo stroškov dela na kar je bilo večkrat opozorjeno s strani organov nadzora

Odg.:

Ta splošna trditev ne drži.Obvladovanju stroškov je poslovodstvo namenilo največji poudarek.Posledica učinkovitetega obvladovanja stroškov so bili tudi nadpovprečni poslovni rezultati družbe, ki se je kazal vsako leto mojega vodenja v  večmiljonskih dobičkih, ki so bili nakazani v državni proračun.To je razvidno iz letnih poročil, ki so javni.S socialni partnerji smo imeli reden in korekten odnos. Posledično se je to odražalo v rezultatih dela in zadovoljstvu zaposlenih. To je razvidno iz anket zadovoljstva zaposlenih ob koncu poslovnega leta.

4.Trditev: Stimulacije in nagrade posameznih zaposlenih so se podeljevale na podlagi strankarske pripadnosti in ne na podlagi rezultatov. 

 Odg.: 

Nagrajevanje zaposlenih je potekalo v skladu s Pravilnikom o nagrajevanju in napredovanju v družbi SiDG,ki je bil sprejet  z usklajevanjem in soglasjem Sindikata v družbi. Kriteriji nagrajevanja so bili osnova vodjem sektorjev služb in odelkov za ocenjevanje.Obračun stroškov prevoza je bil enoten in v skladu z veljavnim stroškovnikom v RS.

5.Trditev: Poleg nabave mehanizacije, ki ni bila strokovno in stroškovno utemeljena z investicijskimi elaborati, je družba povečevala zaposlitve v okviru lastne proizvodnje brez priprave ustreznega sistema normiranja oziroma nagrajevanja delavcev v gozdni proizvodnji. 

 Odg.: 

Veljavni strateški načrt in vsakoletni poslovni načrt družbe SiDG, potrjen s strani nadzornega sveta in Skupščine,(ki je Vlada RS) sta bila osnova, tako za izvajanje investicij, kot za zaposlovanje v družbi.Pri nabavi mehanizaciji smo zasledovali  strateški cilj, da 20% dela v gozdu opravimo z lastno mehanizacijo in lastnimi zaposlenimi. Nagrajevanje delavcev v gozdni proizvodnji je potekalo v skladu z veljavnimi normativi za gozdarska dela, ki jih je pripravil Inštitut za lesarstvo.Z uvajanjem nove tehnologije dela v gozdu (žičnice, harvesterji,forwarderji) pa smo skupaj z Gozdarskim inštitutom RS pripravljali prvič, nove normative dela in nagrajevanja na osnovi njihovih, naših in tujih izkušenj.

6.Trditev: Pri pripravi zemljišča za nameravano gradnjo poslovne stavbe so bila v letu 2019 opravljena določena zemeljska dela. 

 Odg.:

Zemeljska dela so potekala v skladu s planirano pripravo zemljišča za gradnjo poslovne zgradbe.Vsako fazo novogradnje nam je posebej potrdil nadzorni svet.

7.Trditev: Družba SiDG je pri odmeri komunalnega prispevka za nameravano gradnjo poslovnega objekta uveljavila oprostitev plačila. 

Odg.: 

Ne drži. Družba SiDG je uveljavljala oprostitev plačila komunalnega prispevka in dosegla polovično oprostitev. Preostali del ni mogla uveljaviti, ker je že predhodno prejela državno pomoč po shemi de minimis za sofinanciranje vlaganj v gozdove – sadnja gozdnih sadik.

8.Trditev: Družba SiDG ima na sedežu v Kočevju najete poslovne prostore. 

Odg.: 

Družba SiDG je potem ,ko je Vlada sprejela sklep, da bo sedež družbe v Kočevju, začela iskati primerne prostore v občini Kočevje. Kot edino primerno velik in opremljen objekt za začetek dela , se je pokazal objekt upravne zgradbe Grča, kjer smo lahko takoj namestili skoraj 80 zaposlenih.Najemnina je v višini, ki predstavlja povprečje najema pisarniških povšin v Kočevju.

9.Trditev: Družba je v letu 2017 pri družbi LGB d.o.o. naročila pripravo vsebinskega dela dokumentacije v zvezi z javnim naročilom aplikativne programske rešitve za SiDG. 

 Odg.:

Kompleksna naloga priprave dokumentacije v zvezi z aplikativnimi programskimi rešitvami za SiDG je bila uspešno narejena in tudi predstavljena in posredovana družbi s strani izvajalca , kot celota. Javno naročilo pa ni bilo uspešno, ker so nadzorniki zahtevali , da se javno naročilo izvede po posameznih sklopih in ne kot celota.

10.Trditev: Družba ni razvila sistemskih kontrol nad izvajanjem posameznih faz dela.

Odg.:

Sistem kontrol nad izvajanjem posameznih faz dela je v družbi organiziran že od samega začetka na vseh nivojih njenega dela. Več ne morem komentirati, ker je zgornja trditev splošna.

11.Trditev: Za odločbe v zvezi s sanacijo gozdov ni bilo vzpostavljene elektronske evidence    

          Odg.:

Elektronsko evidenco smo ob ustanovitvi  družbe prevzeli od takrat hčerinske družbe Snežnik, kasneje pa smo vzpostavili lastno elektronsko evidenco s pomočjo  strokovnjakov s področja informatike in gozdarstva.

12.Trditev: Ni bilo vzpostavljenega sistema zajema vseh podatkov na upravnih odločbah, ki jih izdaja Zavod za gozdove Slovenije. 

 Odg.: 

Vspostavljen sistem je zajemal vse potrebne  podatke iz upravnih odločb Zavoda za gozdove RS za izvajanje predvidenih del. Zlorabe so vedno možne , v SiDG smo jih skušali čim več odkriti in ukrepati.

13.Trditev: Postopek gradnje gozdne infrastrukture je zastavljen na način, da se v okviru družbe izvaja projektiranje, gradbeni nadzor in prevzem del. 

Odg.:

 Službe v okviru  gozdnega gradbeništva v SiDG izvajajo dela,ki jim narekuje letni načrt dela in dovoljuje veljavna zakonadaja na področju gozdnega gradbeništva.Aktivnosti v zvezi z odpravo tveganj so bila stalnica našega dela ter obeh služb.

14.Trditev: Družba zasleduje strateški cilj, da z lastnimi kapacitetami izvede 20 odstotkov gozdne proizvodnje. 

            Odg.: 

Investicije v gozdno proizvodnjo so zapisane v strateškem načrtu in so plod sodelovanja in usklajevanja lastnih strokovnjakov  v družbi  in strokovnjakov Inštituta za lesarstvo in tudi gozdarstvo, s katerimi smo redno sodelovali na različnih področjih.Rezultat takšnega sodelovanja je tudi prikolica za prevoz izrednega tovora strojne sečnje. 

15.Trditev: Delo po poslovnih enotah ni bilo organizirano, vodeno in nadzorovano.

Odg.: 

Zavračam očitke , da delo ni bilo organizirano, vodeno in nadzorovano.Tako mislijo in pišejo tisti, ki so bili včasih del uspešne zgodbe, potem pa so morali iz različnih vzrokov družbo zapustiti.Postali so anonimneži in insajderji.  Kot glavni direktor nisem nikoli, prav nikoli prenašal odgovornosti na druge. Vedno sem jo prevzel sam in nosil posledice. Danes temu v SiDG ni tako.

Žal vam ne morem pojasniti 13 točke ,ker je ni.

Zlatko Ficko

Zadnje novice

Sorodne vsebine