Piše: Gašper Blažič
Potem ko je vrhovni šef globoke države Milan Kučan kar prek posebne izdaje Reporterja sporočil, da je sedanji prvi mož Uefe Aleksander Čeferin njegov izbranec, ki si ga želi v Sloveniji, se praktično v istem trenutku začenja novo sojenje predsedniku SDS Janezu Janši. In to spet na podlagi indicev.
Lahko bi rekli, da smo na pragu nove velike pravosodne farse. Medtem ko se vladajoča politika otepa vsakršne odgovornosti zaradi oškodovanja davkoplačevalcev v primeru zgradbe na Litijski in nakupa računalnikov, je očitno napočil čas za dvigovanje megle. Janez Janša, ki je zaradi politične obsodbe že dvakrat sedel v zaporu, bo moral na zatožno klop sesti še enkrat. Tokrat zaradi afere Trenta, menda zaradi sporne prodaje nepremičnin, s čimer naj bi se, kot namiguje specialni tožilec Boštjan Valenčič, okoristil. Afera je že stara, saj se je v zadnjih letih vsake toliko časa pojavila v medijih. No, tokrat pa so »strici« hitro zagnali stroj Popit-Bavconovega krivosodja. Prvo vabilo na sodišče je Janša prejel že malo pred evropskimi volitvami, čemur naj bi sledilo maratonsko sojenje. Očitno režiserji te farse računajo, da lahko do predčasnih volitev pride že jeseni ali pa najkasneje spomladi prihodnje leto. Do takrat pa potrebujejo predvsem dvoje: obsojenega Janeza Janšo in nov »novi obraz«, ki bo po debaklu Roberta Goloba pritegnil dovolj veliko kritično maso volivcev, da bomo lahko tudi v prihodnje nadaljevali s »plesočo« vlado. Bo slovenska javnost tudi tokrat šla na led?
V ozadju tudi družinska naveza Jenull
Afera Trenta se medtem že bliža svoji dvajseti obletnici nastanka. Za kaj gre? Gre za nekdanje posestvo, ki ga je Janša menda prodal tako, naj bi bil pridobil protipravno premoženjsko korist – tako meni politično podzemlje, ki je afero obudilo že nekajkrat. In razlog? Neuspela konstruktivna nezaupnica, zaradi katere so botri izgubili živce. In pa seveda želja, da bi Janšo odstranili ne samo s funkcije predsednika vlade, ampak nasploh iz politike. In če je treba, za te namene uporabijo tožilca, ki zna postopke primerno zavlačevati ali pospeševati. Odvisno od potreb.
Zgodba o aferi Trenta je dokaz, da tranzicijska levica očitno ne more zmagati na nobenih volitvah. Na pošten način seveda. Spomnimo se afere Patria, ki je sodno že zastarala. Kaže, da podobna usoda čaka tudi zadevo Trenta, a nekaj kratkoročnih koristi botri lahko pridobijo tako, da Janeza Janšo znova spravijo na sodišče – v vlogi obtoženca. Seveda vse pod taktirko »neodvisnega« sodstva, kjer v ozadju vleče niti tudi Hinko Jenull, ki je čisto po naključju oče razvpitega levičarskega aktivista Jaše Jenulla, ki zadnje čase hujska javnost proti zdravnikom. To pomeni, da gre tu predvsem za politično diskreditacijo, saj na drugi strani »vladavina prava« ne doseže mnogih tranzicijskih tajkunov in najrazličnejših politično požegnanih veljakov, ki so doslej na očeh javnosti plenili in ropali državni proračun.
Manipulacija s cenilci in tržno vrednostjo
A vrnimo se nekoliko v preteklost. Leta 2005 je Janša ob nakupu stanovanja prodal posestvo v Trenti, znano kot Tonderjeva domačija. Posestvo je v Zgornji Trenti tik ob Soči in meri skupaj več kot 15 tisoč kvadratnih metrov. Nekaj let kasneje so »preiskovalci« iz vrst globoke države ugotovili, da bi lahko z lažnimi podatki o vrednosti pred javnostjo dokazovali, da je Janša podjetju IMOS, ki je posestvo kupilo, prodal »podrtijo«, zanjo pa iztržil kupnino, ki naj bi močno presegala realno vrednost – zaradi dejstva pač, ker je bil takrat predsednik vlade, kar naj bi pomenilo, da je zlorabil svoj položaj. Akterji afere Trenta so to naredili tako, da so prek sodišča najemali cenilce toliko časa, dokler niso našli »ustreznih«, to je takih, ki so ocenili, da je bila domačija s posestvom leta 1992 vredna več kot trinajst let pozneje, ko je Janša posestvo prodal, kar je glede na vlaganja v posestvo v tem času povsem nelogično. A to seveda še ni vse, kajti očitno socialisti nalašč nočejo razumeti logike nepremičninskega trga, saj bi potemtakem pomenilo, da je denimo nekdanji alpski smučar Jure Košir pridobil neupravičeno premoženjsko korist, ker je svojo nekdanjo vilo na Bledu pred leti prodal za precej višjo ceno od cenitve Geodetske uprave RS ne glede na to, da je bil kupec pripravljen zanjo odšteti vsaj tretjino več.
Kako je sodelovala sedanja poslanka
Skratka, zgodba ima dolgo brado. Politično se je afera začela leta 2011, ko je o zadevi Trenta za nacionalno televizijo poročala takratna aktivistična novinarka Mojca Šetinc Pašek, ki je leta 2022 »po naključju« uspešno kandidirala za poslanko na listi Gibanja Svoboda, a jo je potem Robert Golob »vrgel čez ramo« in je danes neodvisna poslanka. No, takrat so v ozadju zelo verjetno sodelovali tudi njen mož Mile Šetinc, velika legenda propadle LDS. Ker se je tedanja Pahorjeva vlada sesuvala, Golobičeva stranka Zares pa je takrat izstopila iz koalicije, so režiserji poiskali rešitev v ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću, naj se angažira na državni ravni in prepreči zmago SDS. Kljub zmagi instantne stranke Pozitivna Slovenija pa je Jankoviću spodletelo, ker mu ni uspelo sestaviti koalicije. Je pa to (spet) uspelo Janši. A ne za dolgo, kajti protikorupcijska komisija, ki jo je takrat vodil Goran Klemenčič (kasnejši Cerarjev pravosodni minister), je izdala poročilo, s katerim je sprožila postopek konstruktivne nezaupnice, s katero je premierka postala Alenka Bratušek. In kaj je Janši takrat očital Klemenčič? Zapisal je, da je bilo posestvo s tremi objekti neposredno ob bregu reke Soče leta 2005 vredno samo enajst tisoč evrov, medtem ko ga je Janša prodal za kar 130 tisoč evrov, kar je dvanajstkrat več! Uf, kakšno napihovanje številk! Čisto mimogrede: pred leti so se parcele v Trenti prodajale od 8 do 10 evrov za kvadratni meter, kar pomeni, da je bilo nekdanje Janševo posestvo vredno celo več kot 130 tisoč evrov. Tožilstvo pa je trdilo, da je kvadratni meter Tonderjeve domačije vreden samo okoli 70 centov. Nič nenavadnega torej, da je bilo poročilo KPK kasneje sodno odpravljeno, a kaj ko je bila škoda za Slovenijo že storjena.
Krivosodje, Patria in Trenta
Leta 2013 se je začela tudi uradna sodna preiskava zadeve Trenta, tako rekoč hkrati z zadevo Patria, katere vrhunec je bila obsodba Janeza Janše leta 2014 na zaporno kazen (in tudi ta sodba je bila kasneje odpravljena, a njene posledice za Slovenijo so očitne!). Akterji političnega podzemlja so resno računali, da bo Janša obsojen tudi v zadevi Trenta in da bo to pomenilo konec njegove politične kariere. V začetku preiskave pa se je načrt sfižil, saj je prvi cenilec vrednost posestva ocenil zelo podobno, kot je bila vrednost ob prodaji. Zaradi tega je bila pristojna sodnica nezadovoljna, prav tako tožilec Valenčič, ki ga je iz ozadja usmerjal »ata« Jenull. Naročala sta nove cenilce, vse dokler se ni našel eden, ki je zapisal, da je bila Tonderjeva domačija leta 2005, v času največjega razcveta nepremičninskega trga takoj po vstopu v Slovenije v EU in v času gospodarske konjunkture, vredna praktično manj kot leta 1992, ko jo je Janša kupil. Tožilstvo naj bi bilo potem le to zadnjo z vsako logiko skregano cenitev cenilcev iz slovenskega združenja cenilcev, katerega predsednik je nekdanji funkcionar stranke SD, napisalo v obtožnico. Na pomoč so poklicali celo celjskega tožilca Stanislava Pinterja, da je tajno odredil preiskavo Janševega premoženjskega stanja.
Vendar je bilo jasno, da zadeve ne bodo pripeljali do konca, zato so jo začeli zavlačevati. Botri so najbrž celo računali, da bo zadeva zastarala, vendar pa jo bodo lahko vseeno uporabili v primeru, če bo Janša spet postal premier.
Manipulirali s fotografijami
Seveda je jasno, da je afera Trenta lahko dobro topovsko strelivo tudi za vodilne medije. Še v začetku afere je tedanji svetovalec predsednika republike Danila Türka Boštjan Lajovic peljal na Tonderjevo posestvo prvo ekipo RTVS, mediji pa so nato vztrajno objavljali fotografije podrtije, ki je na mestu treh stavb nastala, potem ko novi lastnik zaradi stečaja ni popravljal streh na objektih in prav tako ni krčil grmovja na travnikih in njivah, ki so se zato zarasli. Logično je bilo, da je vrednost posestva zaradi tega padala. Toda v knjigah in tudi na spletu je mogoče najti številne fotografije Tonderjeve domačije od leta 1952 dalje. Tako je v knjigi z naslovom »Trenta in Soča; doline, gore in ljudje« objavljenih več fotografij enega najboljših slovenskih krajinskih fotografov Jake Čopa, tudi fotografija Tonderjeve domačije, posnete v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, na kateri se lepo vidi, da jo sestavljajo tri samostojne stavbe – očitno so cenilci eno od njih celo spregledali. Potem ko je bilo posestvo prodano, je bila na obeh stanovanjskih objektih še streha (na gospodarskem je bila porušena), v njih pa sta bili kmečki peči. No, mediji pa so v glavnem ves čas objavljali fotografije iz časa, ko je bilo posestvo zapuščeno in slabo vzdrževano.
Je pa jasno tudi to, da so bili tudi nekateri cenilci, ki so hodili na nekdanje Janševo posestvo, z zadevo povezani na različne načine. Andrej Kocuvan je bil povezan s SD, saj je bil dvakrat izvoljen za mestnega svetnika v Mariboru na listi omenjene stranke. Pa seveda Bojan Grum, sodni cenilec gradbene stroke, ustanovitelj podjetja Constructa, d. o. o., sodni cenilec v zadevah Pogorelc in Popovič-Rudonja na predlog Zorana Jankovića, član svetov različnih javnih zavodov v Ljubljani. Žena Bojana Gruma Darja Kobal Grum je bila celo članica predsedstva tedaj Liberalne (sedaj Alternativne) akademije in kandidatka LDS na volitvah v Ljubljani pa tudi soavtorica različnih publikacij skupaj z razvpitim levim akademikom Darkom Štrajnom. In že takrat so se praktično vsi preiskovalni organi prednostno ukvarjali z »Janševo Trento«. Tedanji v. d. direktorja NPU Darko Majhenič je celo napisal ovadbo proti Janši in si s tem zagotovil direktorsko funkcijo v NPU. Zanimivo, ob spremljanju bančnega kriminala, denimo pranja iranskega denarja v NLB, NPU niti približno ni bil tako zagret kot za afero Trenta. In glede na zlorabe teh postopkov – nosilci zlorab so ostali nekaznovani – ne preseneča, da se zgodovina ponavlja kot farsa.
Od Patrie do Trente – vse »že videno«
Poleg Janše so na zatožno klop celjskega sodišča sedli še nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar in nekdanji predsednik uprave Imosa Branko Kastelic, ki jim obtožnica očita zlorabo položaja in pomoč pri prodaji nekdanje Janševe parcele v Trenti, za kar jim grozi do osem let zapora. Specializirano državno tožilstvo obtoženim očita zlorabo položaja in pomoč pri sporni prodaji nekdanje Janševe parcele v Trenti, kjer je slednji kupil 15.600 kvadratnih metrov veliko zemljišče na desnem bregu Soče, na katerem so ruševine kmetije iz 19. stoletja. Ker je parcela del Triglavskega narodnega parka, je tam dovoljena le nadomestna gradnja kmetije, ne pa tudi gradnja novih apartmajskih ali drugih objektov. Čeprav je Geodetska uprava RS vrednost zemljišča ocenila na 15.000 evrov, ga je Janši leta 2005, v času vodenja prve vlade, uspelo podjetju Eurogradnje prodati za 131.200 evrov. Cenitve, ki so bile izdelane v okviru sodne preiskave, so sicer parcelam določile ceno med 20.000 in 130.000 evri. Zadeva bi lahko zastarala čez manj kot tri leta, poroča STA. Zanimivo je, da je celjskemu sodišču uspelo, da so v obravnavo zadeve Trenta spravili sodnico Barbaro Žumer Kunc. Omenjena sodnica je bila namreč predsednica senata, ko je bil Janša zaradi tožbe novinark Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek obsojen na pogojno zaporno kazen. Pritožba obrambe za zdaj ni uspela. Podobno je bilo v zadevi Patria, kjer so prav tako sodili politično okuženi sodniki. (No, medtem se je v zadevi Trenta zamenjalo nekaj sodnikov, po Marku Brišniku je sedaj predsednica senata Cvetka Posilovič)
Jasno je, da je tu glavna tarča Janez Janša. Tudi v primeru Patria so poleg Janše spravili na zatožno klop še dva soobtoženca: Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. Skratka, nič novega – vse »že videno«.
