Piše: Tomaž Novak
V Delu so nedavno objavili rezultate Medianine javnomnenjske raziskave, ki je udeležence spraševala, koga bi volili, če bi bile predsedniške volitve v nedeljo. V raziskavi, ki je potekala med 18. in 19. majem 2022, so bili našteti izključno kandidati, ki bi jih lahko pripisali slovenski levici.
Leto 2022 velja za tako imenovano supervolilno leto. Slovenski državljani so že glasovali na državnozborskih volitvah, pred nami pa so še lokalne in predsedniške volitve.
Predsedniške volitve
Slednje bodo potekale oktobra 2022, ker pa se zdajšnjemu predsedniku Borutu Pahorju izteka drugi zaporedni mandat na čelu države, pa levica že mrzlično išče svojega kandidata. Preliminarno Medianino testiranje javnega mnenja razkriva, kdo vse je v igri, četudi je morda še daleč do uradne napovedi boja za položaj predsednika države. Mediana je v rezultate svoje ankete vključila Natašo Pirc Musar, podpredsednico Gibanja Svoboda Marto Kos, nekdanjega premierja Mira Cerarja, nepoklicnega svetovalca v uradu predsednika Boruta Pahorja Ernesta Petriča, nekdanjega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, nekdanjo evropsko komisarko Violeto Bulc in kočevskega župana Vladimirja Prebiliča. Rezultati Medianine raziskave javnega mnenja so pokazali, da bi največ vprašanih na predsedniški stolček postavilo Pirc Musarjevo. Zanjo se je odločilo 16,1 odstotka vprašanih. S 15,9 odstotka glasov ji za ovratnik diha Kosova, medtem ko so moški precej v ozadju. Cerarja bi podprlo 7,5 odstotka vprašanih, Petriča 7,1, Zorčiča 5,8, Bučevo 1,5 in Prebiliča 1,4 odstotka. 13,6 odstotka vprašanih ni vedelo, koga od naštetih bi podprli za predsednika države, 2,3 odstotka vprašanih ni želelo odgovoriti, 12,6 odstotka bi jih podprlo nekoga drugega, 16,1 odstotka vprašanih pa ne bi podprlo nobenega od naštetih.
(foto: STA/Tamino Petelinšek)
Prva predsednica?
Tako Pirc Musarjeva kot Kosova uradno še nista sprejeli odločitve o kandidaturi za predsednico Republike Slovenije, v obeh primerih pa gre za politično izjemno ambiciozni posameznici. Nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je medijsko izpostavljena skoraj tri desetletja. Uradno naj ne bi bila politično strogo opredeljena, a praksa kaže, da ko pride do udrihanja po desnici na čelu s predsednikom SDS Janezom Janšo, le redko, če kdaj, zamudi priložnost. To se je lepo videlo tudi v njenem pričanju v evropskem parlamentu, kjer je kot gostja sodelovala na razpravi o medijski svobodi in vladavini prava v Sloveniji. Urad vlade za komuniciranje je moral v odziv na njene trditve objaviti demanti. Tudi sicer je Pirc Musarjeva tesno povezana z levičarsko tranzicijsko hobotnico. Njen mož Aleš Musar je nekdanji sodelavec skupine Aktiva in prvega slovenskega tranzicijskega tajkuna Darka Horvata. Njen oče, osebni prijatelj Milana Kučana, pa je imel velik vpliv v časniku Delo, ki je kot režimski medij služil jugoslovanskemu komunističnemu partijskemu aparatu.
A če je bila Pirc Musarjeva zadovoljna s pravniškim aktivizmom, pa je zdajšnja podpredsednica GS Marta Kos kazala večje ambicije. Tako kot številni drugi kadri levice je tudi Kosova svojo kariero začela kot novinarka, sprva za Deutsche Welle, kasneje pa je iz Nemčije poročala za RTV Slovenija. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja je vodila vladni urad za informiranje, a naj bi odklonilen odnos do nje imel tudi tedanji premier Janez Drnovšek. Razloge bi lahko iskali v dejstvu, da je pripadala tako imenovanemu Kučanovemu krogu, saj je bila del upravnega odbora Foruma 21 in celo njegova generalna sekretarka. Ko se ni izšlo z LDS, je Kosova leta 2008 poskusila srečo s SD in pri Dnevniku pred volitvami naročila oglas za 8.440 evrov, v katerem je napadla takratno Janševo vlado. »Če je tudi vas sram moralnega razkroja, naredite kaj,« je pisalo v oglasu, ki naj bi ciljal na štiri leta vladavine SDS. Njen brat Drago Kos je medtem nastopil tudi v zloglasnem finskem dokumentarcu o zadevi Patria. SDS je volitve izgubila, Kosova pa kljub svojemu aktivizmu pri SD ni bila posebej nagrajena. To se je spremenilo leta 2013, ko jo je vlada Alenke Bratušek postavila na mesto slovenske veleposlanice v Nemčiji. Njen večji dosežek naj bi bil uspešno lobiranje pri nemški sceni LGBT za slovenski tovornjak na berlinski paradi ponosa leta 2015. Leta 2017 jo je Miro Cerar imenoval za veleposlanico v Švici in tako kot prej je bila tudi tokrat ena od diplomatov iz tako imenovane politične kvote. To naj bi bil tudi eden od razlogov, zakaj med profesionalnimi diplomati ni najbolje zapisana, drugi razlogi naj bi izhajali iz njenega odnosa do podrejenih in ustvarjanja konfliktov. V zadnjih dveh desetletjih je bila del LDS, SD, Pozitivne Slovenije, SMC, LMŠ in zdaj Gibanja Svoboda.
