Pogovarjali smo se s Francem Kanglerjem, nekdanjim mariborskim županom, državnim svetnikom in predsednikom Liste Franca Kanglerja – Nove ljudske stranke Slovenije, ki na skupni listi SDS, SLS in NLS kandidira za poslanca evropskega parlamenta. Pravi, da kandidira zato, ker ga srce boli, ker je Slovenija na samem vrhu po kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin državljanom Republike Slovenije. S svojim političnim delovanjem želi pripomoči k spoštovanju človekovih pravic in temeljih svoboščin ter utrditvi nekaterih evropskih vrednot za močno in enotno Evropo.
Franc Kangler se je rodil 8. 7. 1965 v Mariboru. Je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Mariboru. Po poklicu je pravnik. Od 1. 7. 1984 do 1. 10. 1995 je bil zaposlen v organih za notranje zadeve, nato se je zaposlil na Občini Duplek. Leta 1996 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora RS. Funkcijo poslanca je opravljal enajst let. Je edini Slovenec, ki ima enajstletno članstvo v skupščini Nata. V parlamentu je deloval v različnih odborih in komisijah ter si pridobil veliko izkušenj in znanj na področju zakonodajnih postopkov. Od 4. 12. 2006 do 31. 12. 2012 je bil župan mestne občine Maribor. Bil je zelo uspešen pri pridobivanju evropskih sredstev, saj je v šestletnem županskem mandatu skupaj s svojo ekipo pripravil in realiziral 53 projektov, ki so še danes vidni (Lutkovno gledališče, Ljudski vrt, gondola, Karantena, krožišča, vodovod, kanalizacija, Intereg 3 A, Hiša Stare trte, EPK, EPM itd.). Franc Kangler je ta čas zaposlen na Radiu Tednik, opravlja funkcijo državnega svetnika Državnega sveta RS, izvoljen je bil za mariborskega mestnega svetnika in je predsednik politične stranke Lista Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije.
Gospod Kangler, preden preideva k vaši kandidaturi na evropskih volitvah, bi vas vprašal o nekaterih »mariborskih zadevah«. Kako gledate na prvih nekaj mesecev delovanja novega mariborskega župana Saše Arsenovića?
V Mariboru po gospod Arsenović po prevzemu funkcije župana ni premaknil bistvenih, vsebinskih točk za boljši jutri mesta, temveč imam občutek, da se ukvarja predvsem s svojim podjetjem in s svojimi težavami. Glede na predlog proračuna lahko ugotovimo, da predvsem favorizira investicije na področju komunalne ureditve v neposredni bližini njegovih nepremičnin, kar ni politično higienično, prikimavajo pa mu vsi svetniki z levice pa tudi nekateri z desnice.
Arsenoviču so neznanci nedavno razbili steklo na njegovem gostinskem lokalu v središču Maribora. Po podatkih policije naj bi bili uporabili eksplozivno sredstvo. Je šlo po vaše za napad s političnim ozadjem ali klasično mafijsko opozorilo? Ali je v ozadju kaj drugega?
Mislim, da ne gre za politični napad, verjetno bo gospod Arsenović najbolje vedel, kdo stoji za napadi. Čudno pa je, da se napadi dogajajo že lep čas, pa je šele sedaj to prišlo v javnost. Zakaj je v preteklosti molčal, ve samo on.
Kako komentirate dejstvo, da so dominantni režimski mediji pred leti spodbujali napade na vas kot mariborskega župana, spodbujali so tudi t. i. spontane »vseljudske vstaje«, sedaj pa župana Arsenoviča prikazujejo kot žrtev?
Če kdaj, lahko preprosti občani Maribora sedaj vidijo razliko, kako dominantni mediji branijo aktualnega župana, v letu 2012 pa so z menoj brutalno obračunavali, pozivali ljudi k vstajam, jim omogočali brezžične povezave in dobesedno podpirali rušenje Ustave RS. Nekateri so po spletu objavljali zemljevide z mojimi nepremičninami, kje in na kakšen način naj obračunajo z mano, 23. 12. 2012 ob 21.40 so se moje nepremičnine v Zimici lotili z bencinom oziroma ognjem, pa do danes o tem nihče ni poročal. Tudi policija molči in nima interesa, da bi prišla do storilca omenjenega kaznivega dejanja, čeprav je napadalcu prejšnji župan zagotovil službo v javnem podjetju.
Kako je zdaj s kazenskimi ovadbami oziroma postopki proti vam? Če se ne motim, je bila večina na sodišču zavržena kot neutemeljena oziroma je padla …
Enaindvajset kazenskih ovadb je pravnomočno končanih v mojo korist, 1 nepravdna tožba v mojo korist (finančna preiskava). Odprti sta še 2 zadevi, od teh Lutkovno gledališče v Mariboru, kjer mi Specializirano državno tožilstvo očita, naj bi bil mestni občini Maribor pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 7,4 milijona evrov, s tem ko naj bi izrabil svoj vpliv kot župan. Smešno.
Bi v zvezi s tem še kaj dodali glede slovenskega sodstva?
Slovensko sodstvo je na tako nizki ravni, da ne najdemo države v Evropi oziroma na svetu, kjer bi bilo zaupanje v sodno vejo oblasti pod 10 odstotki, kot je to v Sloveniji.
Lani je Nova ljudska stranka Slovenije skupaj s stranko Glas za otroke in družine na listi pod imenom Združena desnica neuspešno kandidirala na državnozborskih volitvah. Kako gledate na to epizodo?
Na to gledam pozitivno. Pridobili smo kar nekaj izkušenj, predvsem pa sem že takrat obžaloval, da nismo skupaj s SLS, ki jo je takrat vodil Marko Zidanšek, šli na državnozborske volitve.
Če bi se lani v Združeno desnico povezale tako SLS, NLS kot Glas za otroke in družine in če bi bila lista pravilno vložena, bi imeli verjetno danes drugačno vlado.
Osebno sem prepričan, da bi v tem primeru prestopili 4-odstotni prag, kar bi pomenilo na desnici 4 poslance več in na levici 4 manj. To bi povzročilo, da bi bila danes vlada sestavljena desnosredinsko, s tem pa bi bila tudi podoba Slovenije drugačna, Slovenija kot država pa na drugačni poti, kot je sedaj.
No, že dobrega pol leta imamo Šarčevo vlado. Kako ocenjujete koalicijo med LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in ekstremistično Levico?
Težko ocenjujem takšno koalicijo, ki se ukvarja predvsem sama s sabo, da politično preživi, hkrati pa je ugrabljena s strani ekstremne Levice z »nadpremierjem» Luko.
Kako pa vidite Marjan Šarca kot predsednika vlade?
Dobro igra vlogo predsednika vlade, kot politik pa sprejema slabe odločitve oziroma je že na začetku podlegel izsiljevanju »nadpremierja«, zaradi česar sprejemajo slabo zakonodajo in škodijo ugledu države.
No, pojdiva k evropskim volitvam in Evropski uniji. Potem ko ni prišlo do skupne liste med NSi in SLS kot pred prejšnjimi evropskimi volitvami, je nekoliko presenetljivo prišlo do skupne liste SDS in SLS ter vaše NLS. Kdo je dal pobudo za skupno listo?
Mislim, da je bila pobuda podana obojestransko, kar so ljudje pozitivno sprejeli, predvsem pa podpirajo takšno povezavo za evropske volitve. Obžalujejo pa, da se takšni listi ni pridružila Nova Slovenija.
Je skupna lista rezultat strateškega razmisleka? Pretekle izkušnje kažejo, da se povezovanje za evropske volitve obrestuje …
Skupna lista je odraz zrele politike, ki se zaveda, da so te evropske volitve pomembne in da jih je treba glede na volilni sistem obravnavati nekoliko drugače kot državnozborske.
Ste državni svetnik. Zakaj ste se odločili kandidirati za evropski parlament?
Srce me boli, ker je Slovenija na samem vrhu po kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin državljanom Republike Slovenije. S svojim političnim delovanjem želim pripomoči k spoštovanju človekovih pravic in temeljih svoboščin ter utrditvi nekaterih evropskih vrednot za močno in enotno Evropo.
Kako pa vidite dogajanje v zvezi s tem na skrajni levici? Levica in SD bosta nastopili vsaka s svojo listo, tudi DeSUS …
Na levici so samo navidezno neusklajeni, prek vladnih medijev in medijskega vpliva pa bodo poskušali na koncu favorizirati svoje kandidate.
Govorilo se je o skupni evropski listi »levosredinskih«, kvaziliberalnih strank LMŠ, SMC in SAB, a do dogovora ni prišlo, saj je Marjan Šarec na podlagi javnomnenjskih anket presodil, da so sami dovolj močni …
Res je. To je tipičen primer politične samovšečnosti, kjer se je Marjan Šarec kot predsednik stranke uštel v lastni oceni, kar pa lahko povzroči, da se bo volilno telo premaknilo v desno.
No, potem pa je Šarec predstavil svojo listo, ki pa je nedvomno močno pod pričakovanji, kajne?
Tudi osebno sem presenečen nad nekaterimi imeni, ki so se pojavila na njegovi listi. Običajno se lista sestavi z vsaj nekaj kandidati, ki so politično profilirani oziroma prepoznavni ter imajo politično kilometrino.
Nekateri govorijo, da bodo majske evropske volitve najpomembnejše volitve v evropski parlament po letu 1979, ko so potekale prvič. Se strinjate s tem? Še posebej v luči dogajanja, povezanega z brexitom in nezakonitimi migracijami.
Res je. Te volitve so zelo pomembne, saj mora Evropska ljudska stranka zmagati, če želimo mirno in stabilno Evropo. Povabilo migrantom v preteklosti je bila velika napaka, katere ceno danes plačujemo vse države članice EU, zato bo treba sprejeti ustrezne ukrepe in zagotoviti varnost.
Kaj so za vas danes glavni problemi oziroma izzivi Evropske unije?
Osebno vidim, da je danes največji problem Evrope v nestabilnosti in nevarnosti, saj se je pojav terorizma zaradi navala nezakonitih migrantov krepko povečal, zato je treba migrantsko politiko znotraj EU uskladiti z vsemi članicami EU ter na ta način zagotoviti stabilnost in mir, ki sta temelj za razvoj gospodarstva.
Za kakšno Evropsko unijo se zavzemate? Kakšna so pri tem vaša programska izhodišča?
Zavzemam se za enotno evropsko politiko. Evropo je treba poenotiti navznoter in zagotoviti, da bo njena zunanja politika temeljila na vrednotah krščanstva, predvsem pa na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Na katerih področjih se boste posebej angažirali, če boste izvoljeni v evropski parlament?
Kot evropski poslanec se bom še posebej angažiral na področju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, migrantske politike ter perspektive in prihodnosti mladih znotraj EU.
In še za konec. Zakaj naj ljudje volijo prav skupno listo SDS in SLS na evropskih volitvah 26. maja 2019?
Obe stranki sta članici Evropske ljudske stranke in imata program, ki temelji na dolgoletni evropski tradiciji, kjer je na prvem mestu družina. Evropska politika temelji na krščanstvu ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
(Intervju je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.)
Metod Berlec
