Pogovarjali smo se z evropskim poslancem iz Slovenske ljudske stranke Francem Bogovičem. Na skupni listi SDS-SLS znova kandidira za evropskega poslanca. Franc Bogovič pravi: »Zavzemal se bom še naprej za takšno Evropo in Slovenijo, ki spoštujeta naše vrednote, naše družine, sta povezani in solidarni, ščitita svoje državljane, se borita proti klimatskim spremembam, ščitita naš socialno-tržni model gospodarstva in imata razvite družinske kmetije ter zdravo hrano.«
Franc Bogovič je leta 1984 diplomiral iz agronomije na Višji agronomski šoli Univerze v Mariboru. Kot kmetijski pospeševalec in vodja kooperacije je bil zaposlen v podjetju Agrokombinat Krško, potem je ustanovil družinsko podjetje, ki ga je uspešno vodil 8 let. Leta 1986 je postal predsednik Krajevne skupnosti Koprivnica, od leta 1998 do leta 2011 pa je bil štirikrat zapored (leta 1998, 2002, 2006 in 2010) izvoljen za župana občine Krško. Kot krški župan je odigral posebno vlogo pri urejanju odnosov države in lokalne skupnosti do Nuklearne elektrarne Krško ter vzpostavitve trajnega odlagališča jedrskih odpadkov. Od leta 2004 je bil kot župan podpredsednik Združenja evropskih občin z jedrskim objektom GMF (Group of European municipalities with nuclear facilities). 25. maja 2014 je bil izvoljen za poslanca Republike Slovenije v evropskem parlamentu, kjer zastopa Slovensko ljudsko stranko v politični skupini Evropske ljudske stranke (EPP). Pred tem je bil dvakrat zapored poslanec Državnega zbora RS (v petem in šestem mandatu DZ RS, v letih 2008 in 2011). V času 10. Vlade RS od 10. 2. 2012 do 25. 2. 2013 je bil minister za kmetijstvo in okolje. Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) je postal z izvolitvijo na rednem volilnem kongresu SLS 2. marca 2013 na Brdu pri Kranju. Od 2009 do 2013 je bil podpredsednik SLS. V politiko je vstopil kot mladenič v času slovenske pomladi in bil poleg pri ustanavljanju Slovenske kmečke zveze, predhodnice Slovenske ljudske stranke, in prve slovenske demokratične politične stranke po drugi svetovni vojni. Govori angleško in hrvaško. Je velik zagovornik zdrave, doma pridelane hrane kot tudi ohranitve vode kot naravnega javnega vira. V prostem času se najraje posveča družinskemu nasadu jablan na svoji kmetiji. Je poročen in oče hčere in dveh sinov.
Na volitvah v evropski parlament znova kandidirate za poslanca. Poslanec ste tudi v tem iztekajočem se mandatu. Kako ocenjujete mandat 2014 do 2019?
Ta mandat evropskega parlamenta sta zaznamovala migracijska kriza in brexit, dva zelo neobičajna dogodka, ki še vedno predstavljata velik izziv uspešni prihodnosti Evropske unije.
Čemu ste pri svojem delu namenili največ pozornosti, kaj je bil za vas največji izziv?
Moj mandat je najbolj zaznamovalo delo na področju kmetijstva in razvoja podeželja ter evropske regionalne in kohezijske politike, saj sem bil član teh odborov. Največji izziv zame je bil pridobivanje široke politične podpore v evropskem parlamentu in Evropski komisiji za mojo pobudo Pametne vasi, s katero sem Slovenijo postavil kot nosilko te ideje v EU, in s katero bomo ustvarjali poseljeno in privlačno podeželje.
Na področju evropske kohezijske politike sem z mag. Moniko Kirbiš Rojs napisal knjigo »Sredstva Evropske unije od teorije do prakse«, praktični priročnik za vse, ki se ukvarjajo s črpanjem evropskih sredstev.
Moj pomembni izziv pa so tudi mladi. S projektom Zavezništvo za mlade, ki sem ga po zgledu iz EU uspešno pripeljal v Slovenijo, v Posavje in na Ptuj, želimo okrepiti povezavo med šolskim sistemom z gospodarstvom, katere krepitev je za Sloveniji nujna, da tako mladim omogočimo perspektivo za boljše karierne priložnosti in zaposlitve v domačem okolju.
Ali je bilo kaj takšnega, za kar ste si posebno prizadevali, pa ni uspelo?
Varovanje zunanjih meja EU in nujnost ustavitve nezakonitih migracij. Glede teh vprašanj so bila stališča levih strank v evropskem parlamentu ob začetku migrantske krize skrb zbujajoča. Zagovarjali so odprte meje, spodbujali nezakonite migracije in s tem spodbujali tihotapljenje ljudi, medtem ko smo v EPP jasno zagovarjali krepitev varovanja zunanjih meja EU in postavljali varnost naših državljanov na prvo mesto. V ta namen smo ves čas podpirali krepitev Frontexa in na zadnjem zasedanju tudi potrdili uredbo, ki slednjemu daje nove pristojnosti ter 10.000 novih varuhov zunanje meje EU. To je ključno, če želimo ohraniti mir v Evropi in zagotavljati stabilnost z delovanjem schengenskega režima znotraj EU.
Dosledno varovanje zunanjih meja žal še ni doseženo v Sloveniji, kjer mora naša vlada nemudoma zagotoviti popolno neprepustnost nezakonitih migracij na meji. Sporočilo nezakonitim migrantom in organiziranim kriminalnim združbam mora biti jasno: nezakonitih prehodov ne bo več, varujemo svoje ozemlje, varujemo EU. Zaman je objokovanje ukrepov, kot je npr. mejna kontrola na meji z Avstrijo, če sami nismo sposobni zavarovati tega, kar bi po zakonu morali. Ne nazadnje gre tudi za varnost prebivalcev obmejnih območij, ki se dnevno soočajo z nezakonitimi migranti. Tem ljudem je treba pomagati in jih zavarovati.
Delovali ste tudi v odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, pri tem pa na svojem profilu Facebooka zapisali, da je ekipa zagovarjala interese evropskih kmetov in da bo tako tudi naprej. V okviru EU so kmetije različno velike, še večje pa so razlike med kmetovanjem, pojmovanjem in razumevanjem ter razvojem kmetijstva. Kako vidite te razlike in kako jih je mogoče premostiti?
Evropska ljudska stranka (EPP) je najbolj glasna zagovornica evropskih kmetov in evropskega modela družinskih kmetij, ki so hrbtenica našega načina kmetovanja. Skupna kmetijska politika EU (SKP) je ena ključnih evropskih politik, ki omogoča pridelavo najkakovostnejše hrane na svetu, spodbuja trajnostno kmetijstvo, kmetom omogoča dostojno življenje in ohranja naše podeželje urejeno, varuje naše vode, zrak in ohranja biotsko raznovrstnost. V enoten »paket« se tako poskuša bolj ali manj uspešno spraviti ukrepe za vse vrste kmetij in načinov kmetovanja. Ker se je skozi izvajanje zdajšnje SKP pokazalo, da je treba ukrepe kmetijske politike bolj prilagoditi situacijam v državah, nova reforma za države članice predvideva bistveno več svobode pri oblikovanju ukrepov za kmete in razvoj podeželja, seveda ob izvajanju ciljev, ki bodo določeni na ravni EU. To seveda pomeni večjo odgovornost za državo članico in vizijo, kakšno kmetijstvo pravzaprav želimo imeti 2030.
Ali sta Evropska komisija in evropski parlament kmetom namenjala dovolj pozornosti?
Kot rečeno, SKP je ena najpomembnejših evropskih politik, ki obsega skoraj 38 odstotkov evropskega proračuna, zato je spremljanje njenega izvajanja izjemno pomembno. Člani odbora AGRI smo v stalnem stiku s kmeti in predstavniki kmetijskih organizacij, njihove pripombe in predloge poskušamo v čim večji meri upoštevati pri sprejemanju predlogov zakonodaje, ki jih pripravlja Evropska komisija.
Kako sicer ocenjujete delo Evropske komisije doslej?
Komisija, ki jo je tokrat sestavljala koalicija EPP, S & D in ALDE, je kot celota delovala dobro, saj ji je v tem mandatu uspelo EU dokončno potegniti iz gospodarske krize. Jasna je bila tudi zavezanost komisije enotnemu trgu EU, vlaganjem v razvoj in inovacije, energetski in digitalni uniji ter omilitvi posledic brexita. Je bilo pa veliko napak pri odzivanju na migrantsko krizo. Kar se tiče Slovenije, verjamem, da bi lahko pričakovali odločnejši odziv EK kot temeljnega branika vladavine prava v EU v primeru ravnanja Hrvaške v zvezi s sodbo arbitražnega sodišča.
Kaj na tem področju pričakujete v prihodnje in kakšna prihodnost čaka EU?
Pokazale so se gospodarske in zgodovinske razlike med državami članicami. V nekdaj kolonialnih zahodnih državah EU je populacija zaradi tega precej narodnostno mešana, na drugi strani je bil velik del vzhodne Evrope najprej dolga stoletja prvi branik pred Turki, nato pa zaprt za železno zaveso v okviru Varšavskega pakta. Če želimo ohraniti povezanost EU, se moramo poznati in medsebojno spoštovati. To velja tudi za Evropsko komisijo, kjer nekoliko prevladuje vpliv »velikih« članic iz Zahodne Evrope.
EU je še vedno najuspešnejši mirovni projekt v zgodovini, ki se je zelo izkazal tudi pri gospodarskem sodelovanju, zmanjševanju razvojnih razlik med državami, odprtih mejah, skupni valuti, razvoju mobilnosti, turizma … EU nam je omogočila stvari, ki so bile še pred dvema desetletjema nepredstavljive. Seveda so novi izzivi pred nami, od brexita do migracijskih pritiskov na zunanje meje ter vzpona nacionalizma in radikalizma, zato moramo ves čas stremeti k nadaljnjemu razvoju, reformam, pogovoru, iskanju kompromisov. Vendar se tako uspešne zgodbe, kot je Evropska unija, ne opušča, naredi se jo še boljšo!
Stvari se merijo tudi z denarjem. Iz evropskih skladov naj bi Slovenija v prihodnje prejemala manj denarja za kmetijstvo. Kaj bi to pomenilo za Slovenijo?
Zaradi posledic brexita in novih izzivov se pričakuje zmanjšanje proračuna EU za prihodnje 7-letno obdobje, povečuje se financiranje novih prioritet EU (varnost, obramba, migracije, mladi …) in predvideva okrog 5-odstotni rez v kmetijsko in 10-odstotni v kohezijsko politiko. Evropski parlament temu odločno nasprotuje in vztraja pri ohranitvi višine sredstev za kohezijsko politiko in SKP. Še bolj problematično pa je samo izvajanje te politike v Sloveniji. Črpanje evropskih kohezijskih sredstev pri nas je katastrofalno. Smo tik pred koncem finančne perspektive 2014−2020, do sedaj pa smo pridobili manj kot 20 odstotkov dodeljenih sredstev. Naša vlada se preprosto ne zaveda resnosti situacije. Pristojni ministri se menjajo vsakih nekaj mesecev, strokovnjaki odhajajo drugam. Posledica je zavožen sistem črpanja in resna nevarnost izgube evropskih sredstev za vedno.
V okvir razvoja podeželja gre tudi razvoj družinskih kmetij, vse skupaj je povezano s poseljenostjo in atraktivnim podeželjem. Pri tem je znano vaše delovanje pri vzpostavljanju t. i. pametnih vasi. Kaj to v bistvu pomeni in kakšen je posluh za to v Sloveniji, razumemo to?
Poselitev podeželja mora biti v strateškem interesu EU, zato moramo ukrepati pri razvoju alternativnih priložnosti za zaposlovanje in dvig kakovosti življenja. Ne pristajam na hitro urbanizacijo EU, še manj Slovenije, saj to zmanjšuje kakovost življenja ljudi in stabilnosti družbe. Mestni in podeželski koncept bivanja se morata dopolnjevati. V evropskem parlamentu sem nosilec projekta Pametne vasi, za katerega je na mojo pobudo v regionalnem skladu zagotovljenih 2,4 milijarde evrov, ki sodijo v kvoto 13,5 milijarde evrov iz istega sklada, namenjenih za spodbude razvojno zaostalim območjem v EU. Pametne vasi celostno pristopajo k modernizaciji podeželja in izkoriščanju tehnoloških rešitev ter novih poslovnih konceptov za ustvarjanje novih zaposlitvenih priložnosti na podeželju. Z njimi bomo okrepili nove modele mobilnosti na podeželju, modernizirali kmetijstvo in turizem na podeželju. Z decentraliziranimi delovnimi mesti na področju sociale bomo izboljšali skrb za starejše, da bodo ti lahko dlje časa ostali v domačem okolju. Prepričan sem, da so pametne vasi in z njimi ustvarjanje atraktivnega življenja na podeželju ključna usmeritev za prihodnost slovenskega in evropskega podeželja.
Z razvojem kmetijstva povezujemo tudi zdravo prehrano, kjer pa je intenzivno kmetijstvo in težnja po čim nižjih stroških pridelave, to pogosto izničijo. Kakšna so prizadevanja EU v tej smeri?
SKP spodbuja vse tipe kmetijstva in postavlja visoke standarde pridelave pri vseh tipih kmetovanja, rezultat pa je najbolj zdrava in kakovostna hrana na svetu. Današnje kmetijstvo je deležno velikega tehnološkega razvoja, kar bo narekovalo tempo kmetovanja v prihodnje. Cilj novih tehnologij kmetovanja je pridelati več, ob tem pa varovati naravne vire. To spodbuja tudi reforma SKP, ki bo nagrajevala kmete za izvajanje trajnostnih kmetijskih praks ter spodbujala investicije v nove tehnologije, pametne vasi in digitalizacijo kmetijstva.
Priča smo tudi nepoštenim trgovinskim praksam v odnosih med podjetji v verigi preskrbe s hrano. Ali ste o tem kdaj razpravljali v evropskem parlamentu in kakšni so bili sklepi?
Ravnanje večjih dobaviteljev in trgovcev, ki izkoriščajo svoj prevladujoč položaj in pogajalsko moč na trgu, je ušlo izpod nadzora tako v EU kot v Sloveniji. Posledice tega pa najbolj čutijo kmetje, ki ob povečanih dobičkih prej omenjenih dobivajo manj za svoje delo, zaradi česar številni od njih tudi nehajo kmetovati. Konec lanskega leta smo zato sprejeli direktivo o nepoštenih trgovinskih praksah, ki državam daje jasne usmeritve glede identificiranja nepoštenih praks in ukrepanja zoper njih. To bo poskrbelo za pravičnejšo razporeditev zaslužka med vse sodelujoče v verigi in najpomembneje – okrepilo položaj kmeta v omenjenih verigi.
Problem kmetijstva in zdrave prehrane so tudi pesticidi. Ali temu področju EU namenja dovolj pozornosti, so pravila pri registraciji in nadzoru nad uporabo dovolj stroga?
Postopki registracije pesticidov v EU so jasno določeni, seveda pa je še prostor za izboljšave, predvsem na področju transparentnosti postopkov. Zato smo v evropskem parlamentu ustanovili preiskovalni odbor PEST, ki je preučeval postopke podeljevanja dovoljenj za rabo pesticidov. Član omenjenega odbora, ki je svoje delo sklenil s sprejetjem svojega poročila januarja letos, sem bil tudi sam. V omenjenem poročilu smo predlagali številne pobude za nadgradnjo postopkov podeljevanja dovoljenj, ki so bolj jasni in preglednejši.
Kakšno je vaše stališče do rabe pesticidov v kmetijski pridelavi?
Tako kot sami ob skrbi za svoje zdravje posežemo po zdravilih, pri čemer moramo seveda biti zmerni, je treba skrbeti tudi za zdravje rastlin, kar omogočajo pesticidi. To velja tako za konvencionalno, integrirano in ekološko pridelavo, kjer je poraba sicer manjša, vendar obstaja. Tudi sam kmetujem, zato vem, kako se je delo kmetov spremenilo v zadnjih tridesetih letih in kako gre vse v smer manjše rabe pesticidov. Na zmanjšanje njihovega negativnega vpliva močno vplivajo tudi inovacije v nove tehnologije in precizno kmetijstvo.
Kaj pa mislite o gensko spremenjeni hrani?
Odločno nasprotujem gojenju gensko spremenjenih organizmov (GSO), zato sem v začetku leta 2015 z veseljem podprl zakonodajo, ki državam članicam EU omogoča, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju, tudi če je gojenje konkretne rastline dovoljeno drugje v EU.
V tem mandatu se nam je zgodila tudi afera z okuženim mesom. Izkazalo se je, da nadzor evropskih institucij na tem področju ni najboljši. Je tako?
Sistem nadzora nad kakovostjo in varnostjo živil v EU je po mojem mnenju dober, saj jasno predpisuje, kdo oz. kateri organ je za kaj odgovoren. V praktično vseh odkritih škandalih zadnjih let je šlo za kazniva dejanja, malomarnost pristojnih veterinarjev in drugo. Človeške neumnosti in pohlepa še tako dober sistem ne more preprečiti. So pa po drugi strani tovrstni dogodki tudi znak potrošnikom, da je bolje kupovati hrano lokalnega izvora, s čimer podpirajo slovenske pridelovalce.
Na prejšnjih volitvah je SLS nastopila skupaj z NSi, tokrat kandidirate na skupni kandidacijski listi SDS in SLS. Ocenjujete to kot prednost?
Evropske volitve kličejo k povezovanju, da se ne drobijo glasovi volivcev znotraj iste evropske politične skupine, v našem primeru EPP. V SLS smo zavezani k sodelovanju in zato sem vesel skupnega nastopa SLS in SDS, ki je dejansko edino sodelovanje letos na evropskih volitvah. Te pa so take, da imajo volivci s preferenčnim glasom dejansko odločilni glas, kdo jih bo zastopal v evropskem parlamentu.
Ključno je, da se udeležimo volitev in odločamo o tem, v kakšni Sloveniji in Evropi želimo jutri živeti. V SLS bomo tudi v prihodnje naredili vse, da ohranimo Evropo miru in stabilnosti z razvitim, atraktivnim in poseljenim podeželjem. Še naprej si bomo prizadevali za blaginjo vseh ljudi. Zavzemal se bom še naprej za takšno Evropo in Slovenijo, ki spoštujeta naše vrednote, naše družine, sta povezani in solidarni, branita svoje državljane, se borita proti klimatskim spremembam, ščitita naš socialno-tržni model gospodarstva in imata razvite družinske kmetije ter zdravo hrano.
Vida Kocjan
(Intervju je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.)
