10.5 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

(FOTOGALERIJA) Delegacija SDS je obiskala Pučnikov grob in položila cvetje; Inkret: Slovenci v 30 letih žal nismo našli istovetnosti s pokončnostjo dr. Jožeta Pučnika

Delegacija SDS na čelu s predsednikom Janezom Janšo je danes obiskala grob dr. Jožeta Pučnika v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici, kjer je bil Pučnik tudi rojen. Delegacija je na Pučnikov grob položila cvetje. Fotogalerijo dogodka si lahko ogledate spodaj.
 

»Dr. Jože Pučnik je velik del svojega življenja živel na zahodu in zaradi tega je vedel, da je demokracija zgolj forma, ki se jo da tako ali drugače prilagajati, zavijati in zlorabljati, če v tem okviru ni politične kulture,« je ob položitvi cvetja na grob dr. Jožeta Pučnika povedal predsednik SDS Janez Janša.

Delegacija SDS, ki jo je vodil predsednik Janez Janša, je na 17. obletnico smrti očeta slovenske države dr. Jožeta Pučnika na njegov grob danes položila cvetje. V delegaciji so bili sin dr. Pučnika Gorazd Pučnik, župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in poslanci SDS mag. Karmen Furman, Bojan Podkrajšek, Jelka Godec, Suzana Lep Šimenko, Lidija Ivanuša, Franci Breznik, Boris Doblekar, mag. Dejan Kaloh in Jožef Lenart ter evropski poslanec dr. Milan Zver s soprogo dr. Andrejo Valič Zver.

Na današnji dan mineva sedemnajst let od smrti očeta slovenske državnosti dr. Jožeta Pučnika, ki je bil motor slovenskega osamosvajanja in demokratičnih procesov, ki so se v Sloveniji začeli dogajati ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja.

V začetku svojega nagovora je predsednik SDS Janez Janša povedal, da letos obeležujemo veliko tridesetletnic iz časov, ki so bili usodni za zgodovino slovenskega naroda. »V letošnjem letu obhajamo 30. obletnico tistih najbolj usodnih časov v zgodovini slovenskega naroda, katerim je bil v političnem in družbenem smislu boter prav dr. Jože Pučnik,« je dejal Janez Janša in dr. Jožeta Pučnika označil kot pogumnega moža, ki je bil eden redkih, ki je razumel dogajanje tistega časa. Ob tem je spomnil na pomembne Pučnikove besede v času osamosvojitvenih procesov, ko je dejal »da je zdaj čas in da če bomo Slovenci ta trenutek zamudili, potem je veliko vprašanje, kdaj bo prišel naslednji, zagotovo pa ne v času naše generacije.«

Janez Janša je vse prisotne opomnil, da je bil dr. Jože Pučnik tisti, ki je v času demokratizacije in osamosvajanja Slovenije nosil na svojih ramenih veliko breme odgovornosti in je upal reči samostojni Sloveniji DA. Po besedah Janše je res, da so se glede razpisa plebiscita o samostojni Sloveniji demokratično usklajevali, vendar je ob tem opozoril, da je bil dr. Pučnik tisti, ki je stal za to odločitvijo, kljub nevarnim in težkim časom. »Tveganje in odločnost v tistem času je bila tista, ki je odločila in ta odločnost je bila koncentrirana v dr. Jožetu Pučniku.«

»Tretja stvar, ki se jo mogoče zavedamo v zadnjem času v zvezi z mislijo dr. Jožeta Pučnika, so njegove besede zapisane v njegovi prvi knjigi, kjer je navedel, da je za demokracijo potrebna tudi politična kultura. Pred 30 leti se nam je zdelo to samo po sebi umevno. Zdelo se nam je, da če bomo imeli svobodne in večstrankarske volitve, bodo ljudje sami izbirali in izvolili najboljše in da se bo šlo po strmi poti naprej proti napredku v materialnem, kulturnem in duhovnem smislu tako kot smo si predstavljali, da se to dogaja na zahodu Evrope,« je povedal predsednik SDS in nadaljeval: »Dr. Jože Pučnik je velik del svojega življenja živel na tem zahodu in zaradi tega je vedel, da je demokracija zgolj forma, ki se jo da tako ali drugače prilagajati, zavijati in zlorabljati, če v tem okviru ni politične kulture. Mi se šele po treh desetletjih zavedamo, kaj to pomeni. Živimo namreč v državi, kjer je možno hkrati poveličevati zločine, celo genocid in množične poboje ter jokati za teroristi in se hkrati razglašati za naprednega, strpnega, progresivnega in kulturnega, skratka za vzor celemu svetu. To je seveda politična nekultura.«

Predsednik SDS Janez Janša je svoj nagovor zaključil s sledečimi besedami: »Vse, kar nek narod doseže v svoji zgodovini, je potrebno razvijati in braniti, sicer mnogi sijajni dosežki propadejo v vrtincih zgodovine. Nič ni dano za večno, razen Božjega kraljestva, in na ljudeh je, da se iz dobrih ter slabih praks zgodovine učimo tisto, kar je prav in dobro za prihodnost. Spomin na dr. Jožeta Pučnika bomo ohranili v trajnem spominu in veličina njegovih misli ter dela v svoji celoti šele prihaja.«

Kratko slovesnost je spremljala tudi slovenska pesem in recital podpredsednice SDS Jelke Godec.

 
Ob tej priložnosti tudi objavljamo prispevek predsednice Delavske zveze SDS mag. Mojce Inkret (vir: sds.si)

Slovenci v 30 letih žal nismo našli istovetnosti s pokončnostjo dr. Jožeta Pučnika

Mineva 17 let, ko prihodnost države in naših naslednikov ustvarjamo brez prisotnosti dr. Jožeta Pučnika, ki je pred tridesetimi leti imel skupaj s svojimi somišljeniki pogum, da je »udaril po mizi« in jasno izpostavil stališče, da moramo Slovenci in Slovenke iti po svoji lastni poti. Seveda je bil človek pokončnega duha, zato ni ostal pri besedah, ampak je prešel k dejanjem in tako svoje besede ponovno s pomočjo somišljenikov brezkompromisno udejanjil v dveh dejanjih.

Prvo dejanje, ki je pisalo nepozabno in neizbrisno zgodovino našega naroda, je s pokončno in odločno držo izpeljal 23. decembra leta 1990 z izvedbo plebiscita o samostojnosti, katerega rezultati so bili razglašeni 26. decembra 1990, in je bilo jasno, da so ljudje sledili voditeljem, ki so vedeli, kaj želijo izboljšati in z ustvarjanjem politike ponuditi v prihodnih letih. Zato je bil rezultat odločitve za samostojno pot tako prepričljiv. Drugo dejanje je bilo izvedeno, ko je takrat generalna skupščina razglasila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti, na podlagi katere je bila razglašena samostojnost Slovenije.

Ravno v času, ko se srečujemo s 30. obletnico teh pomembnih ter predvsem prelomnih dogodkov v naši zgodovini, vse bolj pozabljamo na pomembnost pokončne in neomajne drže pri prizadevanju za ohranjanje dobrobiti vseh državljanov. Skozi vsakdanje življenje namreč človek, ki mu je mar za družbeno oziroma politično življenje, namreč lahko dobi občutek, da v ospredje prihajajo osebni interesi in dejanja, s katerimi želijo posamezniki zaščititi lastne interese. To se počne tudi na način, da se na položaje imenuje ljudi, za katere se ve, da bodo te interese posameznikov zaščitili, ne bodo pa zaščitili interesov vseh državljanov, kar je počel dr. Jože Pučnik s svojim delom. 

Na takšno delovanje nakazujejo žal tudi zadnji dogodki v zvezi z dogodki v NLB in pranjem iranskega denarja. Specializirano državno tožilstvo je »zbombardiralo« delo parlamentarne preiskovalne komisije, ki ji je predsedoval dr. Anže Logar in je veliko svojega dela namenila temu, da bi organom pregona olajšala delo pri odkrivanju nepravilnosti na tem področju. Naslednji dan po tej informaciji pa v intervjuju direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič zatrjuje, da se v Sloveniji premalo zavedamo škode, ki nam jo povzroča finančni kriminal. To so indici, ki več kot očitno kažejo, da v Sloveniji ni pomembna blaginja državljanov, ampak je pomembno biti na pravi strani in ščititi prave interese in se ob tem dejansko organi pregona norčujejo iz vseh, ki živimo v Republiki Sloveniji. V kolikor bi osebe na teh položajih oziroma organi pregona našli pokončnost v dejanjih dr. Jožeta Pučnika, bi se namreč poenotili in stopili korak naprej ter zavarovali interese vseh v Republiki Sloveniji, ne samo interese posameznikov. 

Kljub vsemu bo kdo pomislil: »Kaj pa je dr. Pučnik storil takšnega, da bi lahko govorili o njegovi pokončnosti, ki se ji ni odrekel – seveda poleg zgoraj navedenih dejstev?« Zato je pomembno spomniti na dogodke iz leta 1990, ko mu je bilo po prvih večstrankarskih volitvah in zmagi DEMOS na njih, ponujeno vodenje prve slovenske vlade. Takrat je odločno in jasno po pogovoru s kasnejšim predsednikom Lojzetom Peterletom izrazil stališče, da bo vlado vodil predsednik stranke, ki bo na volitvah dobila največ glasov. S tem se je držal dogovora, ki so ga stranke dosegle pred odhodom na volitve. Tako je dokazal, da je pokončen mož, ki se drži dogovorov, s tem pa je ščitil interese vseh državljanov in ni deloval v smeri, da bi zaščitil svoje interese in interese posameznikov.

Takšno delovanje bi zato moralo biti vodilo vsem še danes, kar pa ni, zato bo morala v ljudeh zatleti želja po spremembah ter pokončnosti, kajti drugače, ne samo da bo država stopicala na mestu, ampak bo vidno nazadovala, kar pa si seveda ni želel ne dr. Jože Pučnik s svojimi somišljeniki, prav tako pa si tega verjetno ne želi nihče od nas. 

Zato je na tem mestu resnično pomembno, da nas prihodnje pomembne obletnice v tem in naslednjem letu opominjajo, da ne živimo in delamo zaradi lastnih interesov pa naj »stane kolikor želi«, predvsem pa da se ne obnašamo tako »pišme uhovsko«, ampak da delujemo v dobrobit vseh, ki smo v teh časih aktivni ter v dobrobit vseh, ki bodo prišli za nami. Zavedati se moramo, da je moč v nas samih in lahko kadarkoli in v kakršnikoli obliki stvari pričnemo spreminjati stvari na bolje, ter da sta pokončnost in neomajnost veliki vrlini, ki ju premorejo samo največji. Eden takšnih je bil vsekakor tudi dr. Jože Pučnik.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine