3.5 C
Ljubljana
sobota, 3 decembra, 2022

Fiskalni svet opozarja, da bo treba varčevati

Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)

Fiskalni svet ugotavlja, da obete za leto 2023 trenutno zaznamujejo izjemna negotovost, kar zahteva zagotovitev fleksibilnega ukrepanja države in velika tveganja za nadaljnje poslabšanje izgledov gospodarske rasti. To lahko ima opazne posledice za finančno stanje sektorja država. Njihove neobetavne ugotovitve pomenijo konec časa deljenja “bonbončkov” leve vlade zadnjih mesecev.

Trenutne razmere po ugotovitvah Fiskalnega sveta niso zadostni razlog za uveljavljanje izjemnih okoliščin v letu 2023, po katerih uravnoteženost javnih financ ni več na prvem mestu, kot je bilo to možno v času covida-19. Leva vlada se bo s svojim načinom soočanja s težavami znašla v več kot le neprijetnem položaju.  Država je v koronskem obdobju lahko odstopala od veljavnih pravil, zdaj pa bo morala ponovno zagotoviti doseganje srednjeročne uravnoteženosti salda sektorja država, tako kot določata slovenska in evropska zakonodaja, ter nakazati postopno strukturno uravnoteženje javnih financ.

Poglavitni razlog povečanja negotovosti so po oceni Fiskalnega sveta zaostrene geopolitične razmere. Ocenili so, “da makroekonomski šok zaradi višjih cen uvoženih energentov v letu 2023 glede na leto 2019 znaša okoli šest odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), glede na leto 2022 pa dodatna skoraj dva odstotka BDP“, in zapisali v poročilu in dodali, da je posredovanje države upravičeno, da pa bi morala “del tega šoka absorbirati tudi podjetja in gospodinjstva.

Foto: zajem zaslona

Trenutno stanje ni enako stanju v marcu leta 2020, saj je takratno stanje dejansko odsevalo neobičajni dogodek, ki po zakonu o fiskalnem pravilu omogoča uveljavitev izjemnih okoliščin. To je veljalo lani in letos, odločitev za prihodnje leto pa bodo sprejeli pred obravnavo proračunskih dokumentov to jesen.

Fiskalni svet zahteva pravočasne ukrepe, kar pa ni vladna vrlina glede na pretekle izkušnje

Ukrepi, ki naslavljajo energetsko krizo, morajo biti pravočasni, usmerjeni in začasni ter ne smejo slabšati strukturnega položaja javnih financ. To velja v primeru negotovega vztrajanja censkih šokov še posebej za prilagajanje različnih skupin javnih izdatkov trenutno visoki ravni cen energentov,” so navedli v oceni izpolnjevanja pogojev za obstoj izjemnih okoliščin v letu 2023, za katero je Fiskalni svet zaprosila vlada.

Janez Janša, Robert Golob (Foto: Vlada RS, STA)

Na žalost aktualne koalicije pa Fiskalni svet od njih zahteva preveč, saj vemo, da pravočasnost in hitro odločanje ni ravno vladna vrlina. Spomnimo, da sta bili prehrambna in energetska draginja že z eno nogo pri nas, vlada Roberta Goloba pa si je vzela kar nekaj časa za pripravo na sprejem enostavnih ukrepov za preprečevanje draginje energentov in ostalega. Še posebej, če upoštevamo, da je vlada Janeza Janše v slabem mesecu od nastopa že sprejela zajeten prvi protikoronski paket, namenjen zmanjševanju posledic na račun epidemije koronavirusa. Na sredini težko pričakovani vladni konferenci pa je bilo predstavljenih le več manjših ukrepov, med katerimi so bili regulacija maloprodajnih cen bencina in dizla, zabeleženih konkretnih uspehov nismo videli niti po stotih dneh vladanja.

Kritike Evropski komisiji

Fiskalni svet je bil v poročilu kritičen do Evropske komisije zaradi podaljšanja odstopne klavzule tudi v leto 2023, saj menijo, da je ta “odločitev v veliki meri diskrecijska, horizontalna in posledično omejuje prostor za samostojne odločitve nacionalnih neodvisnih fiskalnih institucij,” so zapisali in dodali, da takšne odločitve tudi po mnenju Evropskega fiskalnega odbora krhajo verodostojnost ekonomskega upravljanja v EU, utemeljenega na fiskalnih pravilih. Njihovo izvajanje bo tako Fiskalni svet ocenjeval v skladu z veljavno zakonodajo, so napovedali. Od vlade pričakujejo “večplastno ukrepanje za omilitev draginjske krize, enako pa tudi transparentno in verodostojno opredelitev ukrepov ter ovrednotenje njihovih učinkov na javne finance“.

Fiskalni svet je bil kritičen tudi do koalicijske pogodbe in predloga rebalansa proračuna, ki je “nerealističen”

Vladna pričakovanja so bila očitno prevelika, ob tem pa je vredno spomniti, da je bil Fiskalni svet enako kritičen tudi do same njihove koalicijske pogodbe zaradi velike nedorečenosti, tako iz vidika obsega kot glede časovne umeščenosti ukrepov, ki niso nudili zadostne podlage za načrtovanje ekonomskih subjektov. V zvezi s tem je Fiskalni svet predlagal približevanje dobrim praksam v nekaterih državah, kjer koalicijske pogodbe omogočajo natančnejše ovrednotenje, saj bi s tem tudi širša javnost dobila uvid v njihove javnofinančne in makroekonomske posledice.

Minister za finance Klemen Boštjančič (Foto: STA)

Predlog rebalansa, ki je nastal pod vodstvom finančnega ministra Klemna Boštjančiča, je Fiskalni svet nedavno ocenil kot nerealističnega, saj bi bil verjetno primanjkljaj manjši od predvidenega, a bi bile s tem osnove za jesenske proračunske dokumente za leti 2023 in 2024 postavljene previsoko. V primeru dejanske realizacije pa so predlog ocenili kot tveganega s stališča racionalnosti porabe in s stališča ekspanzivne naravnanosti tudi kot neustreznega glede na trenutne makroekonomske razmere, ki so kljub negotovostim po trenutno razpoložljivih podatkih še vedno ugodne.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine